Članek
Služba – morilka družinskih odnosov

Služba – morilka družinskih odnosov

Objavljeno Jul 30, 2012

Pred službo

MATI: Zdaj pa dovolj! Vstani! Mleko je že skuhano.

HČI: Če pa spim.

MATI: Iti moramo! Ne bo časa.

HČI: Pa zakaj vedno to?

MATI: To se jaz tudi sprašujem.


HČI: Potem pa ne delaj tega!

MATI: Veš, koliko lažje bi bilo, če bi vstala, ko te pokličem?

HČI: Veš, koliko lažje bi bilo, če me ne bi klicala?

MATI: Dovolj! Zafrkavala me pa ne boš! Vstani zdaj, pri tej priči!

Potegne odejo z nje. Hči se odpravi proti kopalnici in pritisne kljuko.

SIN: Zasedeno!

HČI: Če pa moram noter.

SIN: Ne moreš, ker sem jaz notri.

HČI: Na, brezveze sem vstala; bi lahko še spala.

MATI: Potem pa pojej zajtrk.

HČI: Ne morem, ker moram na WC. Pridi ven!

SIN: Ne morem.

OČE: Pridi ven, ker moram jaz noter!

HČI: Za mano!

OČE: Ti pa jest!

HČI: V vrsto se postavi!

Sin pride iz kopalnice. Oče in hči se namenita vanjo.

HČI: Jaz sem bila prva.

OČE: Jaz pa moram v službo.

HČI: Jaz pa v šolo.

Oče gre noter in zapre vrata.

HČI: To ni fer! Se bom polulala na hodniku.

MATI: Obleči se!

HČI: Obleči se! Pojej zajtrk! Vstani! Idi v šolo! … Potem pa te ne pustijo niti spati niti lulati …

MATI: Ne stoj tam kot lipov bog, ampak naredi nekaj!

HČI: Lahko grem nazaj spat? … Jaz grem nazaj spat.

Se nameni proti svoji sobi, a se hitro ustavi.

SIN: Joj!

Zadnji hip ujame skodelico, vsebina pa se izlije.

MATI: Kristus, zdaj pa še ti!

SIN: Sem pa rešil skodelico.

Mati se loti čiščenja.

MATI: In zdaj naj ti čestitam ali kaj?

Hči pristopi in začne udrihati po bratu.

HČI: To je bil moj zajtrk! Zverina!

SIN: Na pomoč!

Mati odsune hčer.

MATI: Pusti ga pri miru!

HČI: Moj zajtrk je vrgel po tleh.

MATI: Če bi vstala, ko sem ti prvič rekla, bi ga zdaj že pojedla.

HČI: To ni fer!

MATI: Zdaj boš pač ostala brez. Nimam časa, da ti pripravim še enega.

HČI: Lahko vzamem sladoled?

SIN: Jaz bi tudi!

MATI: Nič ne boš vzela, pa pojdi lačna v šolo! Prav ti je!

HČI: Zato ker je on razlil moj zajtrk? Si videl, ti pošast?!

Se spet spravi na brata. Stepeta se. Mati ju spravi narazen.

MATI: Nehajta! Dosti vaju imam, obeh! Ti pojej do konca, ti pa se pojdi obleč!

HČI: Nič ne bo jedel! Če jaz ne smem, tudi on ne bo!

Sin se vrne k mizi. Hči se iztrga materi in ga odrine. On jo odrine v mater. Mati ju trese vsakega z eno roko.

MATI: A sta zmešana? A je res treba vsako jutro zganjati tak kraval, kot da smo horda podivjanih živali?

Oče pride iz kopalnice in se odpravi v predsobo.

OČE: Adijo! Jaz grem.

MATI: A mi ne boš pomagal?

OČE: Nimam časa.

MATI: Ja, za družino tako nikoli nimaš časa …

 

Po službi

Kling-klang!

SIN: Ati je prišel!

HČI: Ati!

Stečeta proti vratom.

SIN: Zdravo, ati!

HČI: Ati, jaz sem dobila matematiko pet.

OČE: Dobro. Zdravo! Dobro. A lahko nehata skakati po meni, da se slečem in sezujem?

HČI: Najboljše sem pisala; največ točk sem imela v razredu. Ti bom pokazala!

Gre po nalogo.

SIN: Miha in Aleš sta se tepla danes, pa je prišla učiteljica in ju je dala narazen. Potem pa sta morala za kazen sedeti s puncami. Potem pa je Miha sedel s Tino in jo je šlatal tu doli, pa ga je udarila. Potem pa je moral sam sedeti.

MATI: Aja, mleka ni več, pa soli je tudi še čisto malo. A se ti ljubi iti v trgovino, ko si že oblečen?

OČE: Nisem več, in ne grem nikamor. Zdaj se bom usedel, da pridem k sebi.

Sede. Pride hči z nalogo.

HČI: Glej, ati! Sem dobro pisala.

OČE: A lahko čez pet minut? Samo da se spočijem!

MATI: Pa boš potem šel ali moram iti jaz?

OČE: Kam?

SIN: Potem pa se je Aleš med odmorom spotaknil in je padel in mu je kri tekla iz nosa.

MATI: Ja, v trgovino.

SIN: … Potem pa je rekel, da je to zato, ker ga je prej Miha udaril, pa sploh ni bilo res, ker sta se tepla prejšnji odmor, on pa je padel ta odmor.

OČE: Ne vem. Daj, pusti me malo pri miru, boš?

SIN: … In tudi kri mu je tekla ta odmor, se pravi, da mu ni mogel Miha narediti, da mu je tekla kri.

MATI: Pusti atija pri miru! Vidiš, da je slabe volje.

OČE: Nisem slabe volje; samo malo miru bi rad.

Odpre časopis.

HČI: A boš potem pogledal nalogo?

OČE: Mir, hudiča! Bodite vsaj pet minut tiho!

HČI: Pet minut? Lahko gledam na uro?

MATI: Jaz pa ti bom napisala listek, če boš hotel potem iti v trgovino.

Oče (1) odloži časopis in začne tuliti ali (2) gre: (2a) na balkon na čik; (2b) do hladilnika po pivo; (2c) v gostilno na pivo; (2d) prebutat prvega družinskega člana, ki mu pride pod roke …

#Kolumne #Gregor-hrovatin