Ko razmišljamo o reševanju današnje krize, neprestano govorimo o ekonomskih reformah. Te reforme pa so dejansko namenjene zgolj ohranjanju obstoječega ekonomskega sistema, ki sam po sebi generira krizo. Tisto, kar zares potrebujemo, niso manjši popravki sistema (čemur pravimo reforma), temveč temeljita ekonomska preobrazba 

Vseeno je, kako poimenujemo današnji ekonomski sistem, dejstvo je, da je ekonomski sistem danes izjemno nepravičen, kar predstavlja brezkončen vir družbenih konfliktov ter spodkopava planetarno ekološko ravnovesje in s tem pod vprašaj postavlja dolgoročno blaginjo in celo obstoj človeštva.

Ekonomska preobrazba pomeni, da temeljito spremenimo naš pogled na ekonomijo in v skladu z novimi spoznanji spremenimo tudi naša ravnanja. Danes govorimo o ekonomiji samo z vidika tržne ekonomije, ki sleherno človekovo aktivnost (delo) in kakršnokoli obliko prenosa dobrin “prepozna” samo preko denarja oziroma vrednosti, zaradi česar je tržna menjava danes edini “pravi” (ekonomski) način kroženja dobrin.

Darovanje in medsebojna delitev

Ekonomski odnosi še zdaleč niso vezani samo na trg in trgovino, ampak v ekonomski odnos vstopamo s slehernim prenosom kakršnekoli dobrine drugemu človeku, pa naj gre za materialne ali nematerialne dobrine kot so storitve ali intelektualni “proizvodi” našega uma.

Tržna menjava ni edini način, kako dobrine prehajajo med ljudmi, organizacijami in skupnostmi. Ekonomski odnosi so v pretežnem delu človeške zgodovine temeljili na darovanju in medsebojni delitvi. Resda se je vloga trgovine oziroma tržne menjave postopno zviševala, a celo danes veliko dobrin zamenja lastnike na podlagi daril in medsebojne delitve.   

Darovanje je daleč starejši ekonomski način izmenjave dobrin kot pa tržna menjava (Glej: Marcel Mauss Esej o daru). Ekonomski sistem prvotnih družb je bil utemeljen na darovanju. Darovanje pa ni bilo zgolj enosmerno dejanje, temveč je predstavljalo zavezo po “vrnitvi” darila, kar pa za razliko od tržne menjave ni vezano na vrednost dobrin, niti na določen rok “vrnitve” darila.

A če razmišljamo naprej, je najbolj prvotni človekov ekonomski odnos do drugega človeka medsebojna delitev. Brez medsebojne delitve se človeška družba sploh ne bi nikoli razvila. Prve človeške skupnosti so nastale natanko na osnovi medsebojne delitve in sodelovanja. Lovci so bili skupaj močnejši in plen so si delili v okviru celotne skupnosti, tudi med najšibkejše člane skupnosti. Drugače se človeška skupnost sploh ne bi  mogla razviti.

Še danes darovanje in medsebojna delitev “živita” v družinah, manjših skupnostih in deloma tudi v širših skupnostih (predvsem ko govorimo o socialni državi).

Darovanje in medsebojna delitev - del ekonomskega sistema

Naslednji korak, ki ga moramo narediti je uveljavitev darovanja in predvsem medsebojne delitve kot dela uradnega ekonomskega sistema. Zakaj naj bi bila samo tržna menjava prava ekonomija? Prav nobenega razloga ni za to.

Danes že obstajajo številne oblike medsebojne delitve oziroma ekonomije delitve: delitev avtomobilov, koles, zemlje, stanovanj, orodja itd. (glej: Ekonomija delitve, pot do pravične in trajnostne družbe), a medsebojno delitev je potrebno “postaviti” tudi na širši nivo, tako na raven države kot na raven mednarodne skupnosti. Medsebojna delitev je družbeno pravična in pomeni manjši pritisk na naravne vire planeta.

Tržna ekonomija predstavlja samo del vseh ekonomskih odnosov in to ne največji. Težava sodobnih ekonomistov in politikov je, da njihove misli nikakor ne segajo preko meja klasične tržne ekonomije. Njihov svet je še vedno ploščat.

Rok Kralj