Prvoborka boja za ohranitev domačih zdravilnih zelišč,

Konoplja

II. del

Danes

1. Zdravilnost

2. Industrijska konoplja

3. Novi nasprotniki: farmacevtska industrija, genetsko manipuliranje

4. Nevarnosti monopola

5. Pomembnost prave dekriminalizacije in minimalnih omejitev

Projekcija posledic pravedekriminalizacije

Danes

Zdravilnost

V državah, kjer je bila uporaba konoplje v rekreativne psihotropne ali verske namene že prej zelo razširjena, so njeno uporabo že od prepovedi dalje bolj ali manj tolerirali, v Indiji na primer še danes država sama goji konopljo in iz nje prideluje hašiš posebej za razred jogijskih svečenikov, ki hašiš že tisočletja vsakodnevno uporabljajo za svoje verske obrede. V zadnjih desetletjih pa se je število uporabnikov konoplje kljub njeni prepovedi občutno povečalo praktično po vsem svetu in danes jo je po večini sveta večina ljudi uživala vsaj enkrat.

Čeprav je še do 60 let 20. stoletja praktično edino nepristransko poročilo o konoplji bilo tisto, opravljeno že daljnega leta 1893 s strani angleške komisije za konopljene droge, ki je ugotovila, da je zmerno uživanje konoplje neškodljivo ( poročilo La Guardia iz leta 1944 je prišlo do podobne ugotovitve, a je njegovo objavo uspel preprečiti Aslinger), so se šele konec 20. stoletja med množico naročenih, podkupljenih in manipuliranih raziskav z izrazito nenaklonjenim pristopom začele pojavljati in sčasoma množiti tudi nepristranske raziskave, ki so ugotavljale njene zdravilne lastnosti.

Tako je danes zanesljivo ugotovljeno, da konoplja zdravi ravno konvencionalno neozdravljive bolezni, kot so to rak, tumor, tromboza, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen, se pravi bolezni, povezane z degeneracijo in staranjem celic, zdravi pa tudi depresijo in migreno, lajša bolečine ob porodih, pri levkemiji itd. Ugotovljeno je bilo, da je vzrok v regenerativnih lastnostih konopljenih učinkovin. Učinkovine konoplje so edine na svetu, za katere so znanstveniki ugotovili, da regenerirajo nevrone, se pravi možganske celice. Za kanabinoide, kot je THC, se je ugotovilo, da je vzrok njihovega delovanja podobnost njihove kemične sestave z našimi lastnimi hormoni, ki se nahajajo predvsem v možganih. Iz teh razlogov so ponekod po svetu konopljo že legalizirali kot zdravilno zelišče (Kalifornija, Nemčija, Švica itd).

Enega zadnjih argumentov na okopih zagovornikov prepovedi konoplje, namreč trditev, da uživanje konoplje škodljivo vpliva na vožnjo vozil, tako kot alkohol, heroin, kokain ali druga pomirjevala in poživila, je razvrednotila letošnja kanadska neodvisna univerzitetna raziskava, ki je ugotovila, da uživanje konoplje sicer res nekoliko vpliva na motoriko oziroma rahlo upočasni reflekse uživalca, vendar hkrati poveča njegov občutek previdnosti, zato je statistika nesreč, povzročenih zaradi uživanja konoplje praktično zanemarljiva, saj tipični uživalec konoplje vozi toliko počasneje, da je kos prometnim težavam enako kot tisti, ki konoplje ne uživa in je povsem običajno previden.

Ista raziskava je ob primerjavi prejšnjih raziskav in njihovih rezultatov odkrila, da je pri negativnih raziskavah brez izjeme šlo za naročene in manipulirane raziskave. Manipulacije so potekale na primer tako, da so namesto uživalcev kot poskusne kunce uporabili ljudi brez izkušenj s konopljo, namesto običajne doze konoplje pa so jim dali velike doze najmočnejših hašiševih olj in jih nato posadili za volane v avtomobile, kakršnih še nikoli niso vozili. Da v takih primerih poskusni kunci niso bili sposobni za vožnjo, je dokaj razumljivo, pokaže pa tudi nerealnost statističnih podatkov, ki izhajajo iz raziskav takšne vrste. V teh letih sta postali nedvomno jasni še dve dejstvi glede uživanja konoplje: 1-uživanje konoplje ne povzroča telesne zasvojenosti in 2- uživanje konoplje ne pozna zdravju škodljivega pre-doziranja (kar seveda ne more veljati, v kolikor se uživanje konoplje kombinira z uživanjem večjih količin snovi, ki so zdravju nevarne ali celo smrtno nevarne).

Industrijska konoplja

V zadnjem času so se predvsem po ZDA in Evropi začeli prebujati tudi kmetje, ki bi radi gojili konopljo (podvrste sativa) v industrijske namene, pa jim nekatere države zaradi konvencije ZN iz leta 1961 tega še donedavna niso dopustile, oziroma so jim z ostrimi pogoji to zelo oteževale, druge države pa jim tega še danes ne omogočajo. V Sloveniji recimo, predvsem v Prekmurju, obstajajo kmetje, ki so tradicionalno gojili konopljo že dolge generacije pred njeno prepovedjo, pa jim država še vedno otežuje njihov položaj.

Poziv svetovnih vplivnih mož letošnjega junija jasno nakazuje smer smiselnega pristopa do vprašanj, povezanih z uporabo konoplje v prihodnosti. Nekaj več, kot 85 let je minilo od lahkomiselne uvrstitve konoplje med škodljive droge in nekaj več kot 40 let od začetka "vojne proti drogam", ki se je bila tudi proti konoplji in njenim uporabnikom, na račun vseh davkoplačevalcev vseh vpletenih držav. Končno se je nekaj premaknilo v pravo smer na najvišjem svetovnem političnem nivoju, vendar preprek do de-kriminalizacije še ni konec. Nasprotno, vojska njenih mogočnih sovražnikov se je še povečala. Konoplja predstavlja namreč smrtnega sovražnika petrokemični, papirni in bombažni industriji, saj je proizvodnja umetnih mas, goriva za motorje na notranje izgorevanje, izdelava papirja in tkanin iz konoplje neprimerno cenejša, bolj ekološka in bolj učinkovita, kot proizvodnja njihove industrije.

Novi nasprotniki dekriminalizacije: farmacevtska industrija in genetski manipuliratorji

Pred kratkim pa se jim je pridružila še ena močna industrijska veja, namreč farmacevtska industrija, saj ne more patentirati rastlin, in iz njih kovati dobiček, kot lahko to počne z na novo izumljenimi sintetičnimi zdravili. Dekriminalizacija konoplje bi status velikega števila dragih sintetičnih tablet z mnogimi nezaželeni stranskimi učinki in posledicami čez noč spremenila iz dragih "zdravil" v ničvredne "odpadne kemikalije".

Največji pajdaš farmacevtske industrije je zadnja leta podjetje Monsanto, ki se je sprva ukvarjalo predvsem s fitofarmacevtskimi sredstvi, se pravi s herbicidi, fungicidi, pesticidi, torej sredstvi za ubijanje in uničevanje plevela, polžev, žuželk, plesni itd, pridobljenimi predvsem iz kemikalij, ki so jih v prvi svetovni vojni uporabljali kot bojne in živčne strupe, v zadnjih letih pa se je posvetilo genetskemu inženiringu. S pomočjo laboratorijskih eksperimentov sestavljajo gene bakterij, rastlin in živali v nekakšne hidre in spačke, ki te umetno povzročene genske defekte lahko prenašajo naprej in s tem rušijo naravno ravnotežje v svojem okolju. Tudi so raziskave pokazale, da takšni organizmi škodljivo vplivajo na zdravje tistih, ki se z njimi prehranjujejo, vendar podjetje Monsanto skrbi za to, da takšne raziskave ostanejo skrite, v medijih pa se pojavljajo podkupljene in naročene raziskave, ki takšno genetsko pohabljanje opevajo kot rešitev človeštva. Lažnive obljube Monsanta o obilnih letinah genetsko manipuliranih rastlin, ki naj sploh ne bi potrebovale škropljenja, so v Indiji povzročile pravo epidemijo samomorov, saj so indijski kmetje, ki so temu nasedli, zaradi dragih in neuspelih letin v kratkem času izgubili celotno premoženje.

Ena izmed podjetniških metod Monsanta je izkoriščanje ameriških zakonov, ki jih je podpisal bivši ameriški predsednik Bush st. in pravno izenačujejo genetsko manipulirane z naravnimi organizmi, obenem pa dovoljujejo njihovo patentiranje, kar omogoča Monsantu, da z minimalnimi spremembami vendarle lahko patentirajo minimalno spremenjene rastline in živali (večkrat so že poskušali patentirati "svojega" prašiča), po drugi strani pa se ne omejujejo le na kozmetične genetske "popravke", patentirali so na primer koruzo, ki je hkrati tudi kontracepcijsko sredstvo, ali drugače povedano, povzroča neplodnost. Večkrat je bilo že razkrito, da si vodilni možje svetovnih mega-koorporacij želijo zmanjšati število prebivalstva, še posebej v Afriki, kamor po drugi strani pogosto pošiljajo v dobrodelne namene ravno hrano, da bi, kot trdijo, čim več ljudi "preživelo težke življenjske pogoje v Afriki", ki je mimogrede rečeno sicer najbolj rodovitna celina in hkrati tudi najbolj založena z množico silno iskanih surovin, z dragimi kamni, diamanti itn..

Metode podjetja Monsanto vključujejo manipuliranje in podkupovanje politikov za sprejemanje zakonov, ki vzpodbujajo gojenje genetsko manipuliranih organizmov in otežujejo gojenje naravnih rastlin. To sega tako na področje prehrane, kot na področje zelišč in krme. Letos je v EU stopil v veljavo Codex Alimentarius, ki omejuje promet z naravnimi zelišči in vzpodbuja uporabo genetsko spremenjenih organizmov in sintetičnih zdravil.

Konoplja torej ni edini sovražnik podjetja Monsanto in njegovih zavezniških industrij, se pravi naftne, bombažne, papirne in farmacevtske, katerim lahko dodamo še njihove siceršnje partnerje, namreč vsaj še vojaško in prehrambeno industrijo, katerih velika skupna politična moč niti zdaleč ni zanemarljiva, saj se izkazuje z uspehi na najvišjem evropskem in ameriškem političnem prizorišču.

Iz strani velikih industrijskih koncernov ni več napadena le konoplja, neposredno so napadena vsa zdravilna zelišča, posredno pa tudi hrana in krma, ter v končno fazi, tudi mi sami in naši otroci, ki so še bolj občutljivi. Podjetje Monsanto se namreč ravna po Kissingerjevi doktrini "hrana je orožje", kar pomeni, da obvladovanje prehrambenih virov omogoča popoln nadzor nad prebivalstvom. Ima pa konoplja največ "izkušenj" glede prepovedi, če izvzamemo mak in iz njega izdelan opij. A uživanje konoplje poleg drugih razlik od uživanja opijatov ne povzroča telesne zasvojenosti, zato sama po sebi nima nikakršnih potencialov za povzročanje socialnih težav. Vsem socialnim težavam, ki so danes povezane z uživanjem konoplje, je vzrok prepoved konoplje in ne uživanje konoplje samo.

Nevarnosti monopola

Premik na svetovnem vrhu v smeri ukinitve prohibicije vseh drog je sicer hkrati zelo dobrodošel, po drugi strani pa lahko takšno stanje zlorabi ravno Monsanto ali partnersko tobačno podjetje, odvisno pa je to predvsem od tega, kako bo ta legalizacija izpeljana. V zadnjih časih, ko je v prenekaterih želodcih začela kruliti finančna kriza, so se nekateri spomnili, da bi lahko blagajno napolnili z denarjem, ki ga uživalci plačujejo za konopljo, oziroma, da bi za legalno konopljo uživalci rade volje plačevali še več kot zdaj in bi to predstavljalo torej znaten finančni priliv. Tako stališče je popolnoma napačno. Konoplja se namreč razlikuje od opija predvsem v tem, da ne povzroča fizične zasvojenosti, kar pomeni, da uživalci konoplje svojega zadnjega denarja ne bodo dali za konopljo, temveč bodo denar vložili v kaj bolj nujnega. To bo sicer znatno vplivalo na njihovo počutje in storilnost a zaradi tega ne bodo neposredno zboleli, kot je to primer pri opiju in zato uživalci konoplje ne bodo prisiljeni kupovati konoplje za vsako ceno.

V kolikor bo konoplja torej visoko obdavčena in njeno gojenje strogo omejeno, bo dostopna samo premožnemu sloju, kar pa ni smiselno, saj je to dejansko zdravilno zelišče, ki si ga lahko enostavno goji vsak sam, visoki davki in strog pristop do gojenja pa bi lastno sajenje enako prepovedovali kakor to velja danes in tisti manj premožni uživalci bi si še dražjo konopljo komaj kdaj lahko privoščili. Visoka obdavčitev torej ne bi prenehala s krivicami, ki se dogajajo uživalcem, ampak bi samo premožnim prebivalcem omogočila legalno uživanje. Treba pa se je zavedati, da je končanje prohibicije povezano predvsem z ugotovitvami, da je uživanje drog način življenja, ki je še posebej pri konoplji popolnoma zdravstveno in družbeno neškodljiv in zatorej tudi odraz osebne svobode, osebna svoboda pa ne sme postati zgolj stvar denarja.

Pri legalizaciji konoplje je treba biti še posebej izjemno pozoren na omejitve glede gojenja in prometa. Ozke in ostre omejitve glede tega bi samodejno peljale v smer monopola prodaje in prometa, kar ne pomeni nič drugega, kot da si bi ekskluzivno pravico do razpečevanja slej ko prej pridobilo podjetje Monsanto, ki je za to najbolj zainteresirano, ali kakšno partnersko podjetje, ki bi na tem področju postalo monopolist, kar pa bi popolnoma zanesljivo šlo na škodo vseh uživalcev (razen finančno najmočnejšega sloja) in bi bil edini, ki bi imel kaj od tega, to podjetje samo. Drobtinice svojega dobička bi sicer delilo z malimi državami, ki bi konopljo posebej obdavčile, a tega davka v resnici ne bi plačevalo podjetje, ampak bi ga poleg cene, ki bi jo postavilo podjetje, morali plačevati uživalci sami. V takem primeru bi prišli do podobne situacije, kot pred tristo leti na Kitajskem, ko so imeli Angleži monopol nad opijem, oziroma bi bilo podobno, kot da bi države dejansko najele to podjetje, da bi namesto njih pobiralo od prebivalcev davke in za to "uslugo" vladam pobiralo od taistih prebivalcev poleg tega še dodatne visoke dajatve. To pa ne more biti v interesu nobene države, saj bi velik del kupne moči njenega prebivalstva pospešeno hlapel v blagajno monopolnega podjetja iz tujine.

Pri morebitnem prevzemu monopola nad konopljo s strani Monsanta ali tobačnih poslovnih partnerjev obstaja tudi velika verjetnost, da to podjetje ne bi bilo zadovoljno zgolj z izžemanjem uživalcev konoplje, ampak da bi tudi manipuliralo z genetskim zapisom konoplje. Ker po že omenjenih zakonih, ki jih je podpisal predsednik George Bush st. genetsko spremenjenih organizmov ni treba posebej označevati (ker so pravno "enaka" naravnim), monopolno podjetje torej ne bi bilo enoznačno dolžno opozarjati na to dejstvo. Zatorej enako, kot ne moremo z vso gotovostjo trditi, da vemo, kje na primer konča tista koruza, ki povzroča sterilnost, vemo le, da nekje raste, tako niti ne bi mogli z gotovostjo vedeti, kaj bi v genetskem zapisu konoplje, ki bi jo prodajalo monopolno podjetje, bilo lahko spremenjeno in s kakšnimi nameni oziroma posledicami.

Nevarnosti monopola nad gojenjem in prodajo konoplje so torej izguba nadzora nad biokemično ter genetsko sestavo monopolizirane konoplje, izguba kontrole nad ceno konoplje, odtok denarja k monopolistom v tujini in izguba semenske raznolikosti, kar bi vse šlo na škodo današnjih in prihodnjih generacij Slovenije ter našega naravnega bogastva.

Pomembnost prave dekriminalizacije in minimalnih omejitev

V primeru prave de-kriminalizacije konoplje pa je konoplja izenačena z drugimi kulturnimi rastlinami in sama na sebi nima posebnega davka. Vsak bi jo moral imeti pravico gojiti za svoje potrebe, kot si lahko vsak na vrtu nasadi rman, žajbelj ali meto. V kolikor pa bi jo kdo želel pridelovati v večjih količinah za prodajo, pa bi to urejale odločbe o prometu in od dobička naj plačuje davek, kot za vsako drugo zelišče. Pogoji in davki za gojenje spet ne bi smeli biti previsoki oziroma takšni, da bi večjim nasadom dajali prednost pred manjšimi, saj to bi spet vodilo proti monopolu in k mono-kulturnim nasadom. Prav pri zdravilnih zeliščih pa je pomembno, da se ohrani raznovrstnost semen, saj osip genetskega materiala vpliva na kakovost rastlinskih učinkovin. Če hočemo, da bo naša konoplja bolj zdravilna, bomo omogočili, da bo nastalo veliko število malih nasadov, kar bo skrbelo za semensko zalogo konoplje. Če se dopusti nizek davčni prag za promet in prodajo, bodo nastali tudi večji nasadi in več, kot jih bo, več denarja bo priteklo v državno blagajno. Še več denarja pa bo priteklo zato, ker se bo taka kvalitetna konoplja zlahka prodajala tudi v tujini. Poleg tega se bo povečala kupna moč vseh tistih uživalcev, ki morajo danes konopljo kupovati in bi jim ostal ves denar, ki ga sedaj namenijo za kupovanje konoplje, za druge stvari, za katere bi ob nakupu plačevali davke, če si le uspejo posaditi dovolj konoplje za svoje potrebe.

Obstaja tudi bistvena razlika med konopljo in tobakom, ki je poleg grožnje monopola še dodaten razlog, zaradi katerega se ne more konoplje obdavčiti na enak način kot cigarete. Tobak so namreč v veliki meri uvažali, pa tudi postopek sušenja in rezanja ni bil ravno enostaven, zato je bila centralizirana proizvodnja in prodaja še dokaj smiselna. Konoplja pa je pri nas avtohtona rastlina in razen zalivanja ne zahteva posebne nege, tako da jo je sposoben vzgojiti vsak že v svojem loncu. Legalizacija, ki bi za osebno gojenje zahtevala ostre pogoje ali davke, za uživalce konoplje sploh ne bi pomenila bistvene spremembe, ravno oni pa so tisti, katerim se že 85 let godi krivica, saj so po krivici stigmatizirani, prisiljeni so v neke nepotrebne nezakonitosti, kar jih izpostavlja kazenskemu pregonu in za potrebe svojega načina življenja morajo plačevati tako velike vsote, da jim njihova preprosta uporaba nekega zelišča predstavlja že skoraj "razkošje".

Le v kolikor bi bile omejitve gojenja in prometa tako blage, da do kršitev praktično ne bi sploh več prihajalo, ker ne bi bilo take potrebe, bi tako spremenjen odnos tudi končno osvobodil policijo in sodstvo, ki se zdaj povsem po nepotrebnem ukvarjata poleg drugih nezakonitih drog predvsem s konopljo.

Projekcija posledic prave dekriminalizacije ( z minimalnimi omejitvami in obdavčitvami)

1-Črn trg za konopljo bi izginil, saj se zaradi nizke cene tveganje kazni za nezakonitosti enostavno ne bi izplačalo.

2-Večji gojitelji konoplje, ki bi jo prodajali v medicinske namene, bi lahko to storili prek lekarn, ki testirajo vsebnost in kakovost konoplje. Odpre se možnost izvoza kvalitetne konoplje.

3-Današnji uživalci končno niso več stigmatizirani in finančno obremenjeni, saj si lahko konopljo gojijo sami doma ali jo relativno poceni kupijo v lekarnah.

4-Zdravniki lahko namesto precejšnjega števila sintetičnih zdravil po želji pacienta predpišejo konopljo, kar je ceneje za državo in bolj zdravo za zdravljence.

5-Sprosti se policija in se lažje koncentrira na resno delo

6-Sprostijo se kazenski in prekrškovni oddelki na sodiščih in pridobijo čas za resno delo.

7-Pridelovalcem industrijske konoplje se umaknejo administrativne prepreke in zmanjšajo stroški, saj je njihova kultura izenačena z drugimi industrijskimi rastlinami.

8-Smiselno se testira manjši del konoplje (tista, ki je namenjena prodaji v lekarnah), če zadostuje za kvalifikacijo za prodajo, in ne, tako kot je to danes, vsa konoplja, se pravi predvsem industrijska, če slučajno ne presega kvalifikacij. Stroški za testiranje se maksimalno zreducirajo.

9-Odprejo se možnosti za pridobivanje ekološkega goriva za motorje na notranje izgorevanje, kar pomeni manj onesnaževanja zraka in manjšo odvisnost od naftnega trga.

10-Odprejo se možnosti za pridelavo ekološko pridobljene hrane iz semen konoplje ki ima še višjo vsebnost beljakovin kot soja in je torej z beljakovinami najbolj bogata hrana.

11-Odprejo se možnosti za pridobivanje ekološko pridobljene in hranilno močne krme iz semen konoplje, kar pomeni večjo neodvisnost in boljše zdravstvene okoliščine živinoreje.

12-Odprejo se možnosti za pridelavo ekoloških zidakov, ki v maso meša stebla konoplje, kar prispeva k trdnosti zidakov, viša faktor toplotne izolacije, zmanjša njihovo težo in tako samo ceno materiala kot tudi ceno prevoza zaradi manjše porabe goriva.

13-Odprejo se možnosti za ekološko pridelavo tkanin in vrvi iz konopljenih vlaken, kar pomeni tako manjšo odvisnost od uvoza blaga, kot možnost njegovega izvoza.

14-Odprejo se možnosti za ekološko pridelavo papirja, kar omogoča varovanje dreves in gozdov, ter zmanjšanje obremenjevanja okolja zaradi strojno in kemično manj zahtevne obdelave.

15-Odprejo se možnosti za ekološko pridelavo bio razgradljivih umetnih mas, kar pomeni, da bi lahko plastične predmete, ki so sedaj izdelani iz naftnih derivatov in jim je za predelavo treba dodati toksične ftalate (po poteku svoje uporabnosti pa ostanejo breme za okolje, saj njihova razgradnja traja več sto let), lahko izdelovali iz konopljene mase. ki je hkrati močnejša in bolj vzdržljiva, kot plastika, obenem pa se razgradi po naravni poti in okolja sploh ne obremenjuje.

16-Občutno se zmanjša poraba pesticidov, fungicidov, herbicidov in umetnih gnojil, katerih konoplja ne potrebuje za rast, kar bo imelo za posledico bolj zdravo okolje in manj groženj za čebele, ptiče itd

17-Na površinah, posajenih s konopljo, se bo zemlja razstrupila, saj konoplja močno srka škodljive kemikalije iz zemlje in jih razgradi na neškodljive elemente

18-Znaten korak v smeri zmanjšanja onesnaževanja okolja. Treba je namreč vedeti, da so panoge, ki jih konoplja zamenja, danes med največjimi onesnaževalci. Z uporabo konoplje se vsi ti veliki industrijski ekološki minusi z enim udarcem spremenijo v velike ekološke pluse.

19-S široko zastavljenimi pravicami do gojenja in prometa s konopljo zagotovimo prostor za enake pravice tudi do gojenja manj razvpitih zelišč in rastlin in s tem zavremo požrešnost multinacionalnih korporacij, ki hlepijo po absolutnem monopolu nad vsemi zelišči in zdravili ter po popolnem nadzoru nad prebivalstvom. Na ta način sami nadzorujemo naše največje bogastvo in omogočimo ohranitev naše dediščine, ki smo jo prejeli od prednikov in jo prenašamo na naše potomce, namreč naše naravno okolje z vsemi svojimi divjimi in kulturnimi rastlinami ter živalmi.

20-Nenazadnje naj omenimo, da prava dekriminalizacija pomeni končno uveljavitev človeških pravic do svobode vere vsem tistim, ki konopljo po prastarih izročilih uživajo iz duhovnih potreb, pa zaradi prepovedi konoplje te svoje potrebe niso smeli niti izraziti. Uveljavitev človeških duhovnih svoboščin pa ljudi umirja, jim boljša razpoloženje in viša njihovo storilnost ter kvaliteto življenja, s tem pa lažje in koristneje prispevajo k dobrobiti družbe.