Cesarjeva nova oblačila

Tedaj pa se je oglasil nek otrok: »Pa saj nima ničesar na sebi!« Mati mu je nemudoma pripeljala zaušnico: »Sram te bodi, kako govoriš! Ah, kaj sem storila, da sem kaznovana s takšnim pamžem?« Fant je skesano uprl pogled v tla, slavnostni sprevod pa je nemoteno nadaljeval svojo pot.

Grdi raček

Spomnil se je, kako so ga preganjali in zasmehovali, zdaj pa je poslušal, kako vsi govorijo, da je najlepše izmed teh lepih bitij. Še bezeg se mu je priklonil do vode, sonce pa ga je nežno grelo. Zašuštel je s perjem, privzdignil vitki vrat in se iz vsega srca veselil: »Zdaj ko sem lep, se lahko vrnem domov in imeli me bodo radi.«

Rdeča kapica

Lovec je stopil v hišo, in ko je prišel do postelje, je videl, da v njej leži volk. »O, tu si torej, mrcina stara!« je zaklical. »Že dolgo sem te iskal.« Tedaj je zapazil, kako napihnjen trebuh ima volk, da se ne more niti premakniti. »Ho, to pot pa ni bila samo ena, se mi zdi!« »Dve,« je mukoma pritrdil volk. »Dve? Naenkrat? Ti pa res ne poznaš meje!« je rekel občudujoče. »Na to pa morava nazdraviti!« Stopil je v klet in se vrnil s steklenico. Pila sta še pozno v noč.

Trnuljčica

Ko se je z ustnicami dotaknil njenih, se je Trnuljčica prebudila. Odprla je oči in ga prijazno pogledala. Skupaj sta se spustila s stolpa. Prebudili so se tudi kralj in kraljica in vsi dvorjani in vsi so začudeno gledali drug drugega. Ko je kraljica ugledala kraljeviča, je iztegnila prst proti njemu in zavreščala: »Dokler se nisi pojavil ti, je bil pri nas mir in spokoj … Poberi se in da te nikoli več ne vidim!« Stražarji so pograbili presenečenega mladeniča in ga ročno zabrisali skozi glavna grajska vrata. »Če te še kdaj kdo vidi v bližini mojega gradu, bo to zadnjič, da te sploh kdo vidi!« je zagrmel kralj, nato pa so se vrata s treskom zaprla.

Snežna kraljica

Gerda je stopila v dvorano. Ugledala je dečka, stekla k njemu in ga močno objela. »Kay, moj dragi Kay! Pa sem te le našla!« On pa je bil tiho, otrpel in mrzel. Gerdi so se po licih usule solze. Ko so kapljale Kayu po prsih, je opazila, da ga peče, zato je umaknila glavo. Sedla je poleg njega in čakala, da so ji nehale teči. V njeno srce se je naselil mraz, njene oči pa je prekril led. In ostala je ob njem.

Sneguljčica

Na svatbo je bila povabljena tudi Sneguljčičina brezsrčna mačeha. Dobrega srca kot je bila, ji je Sneguljčica vse oprostila. In ko je Sneguljčičin oče umrl in je ostarela kraljica ostala sama, sta se z ljubljenim kraljevičem naselila na gradu Sneguljčičine mladosti, da ji bosta delala družbo.

In živela sta spodobno do konca svojih dni.