Človek je bio-psiho-sociološki fenomen. Da je človek vsaj zadovoljen in srečen, morajo biti izpolnjene osnovne potrebe treh segmentov, ki oblikujejo njegovo osebnost.
Oseba, ki v tem najde smisel, bo našla načine za artikulacijo skozi labirinte življenja. Smisel dajemo idejam, stvarem, določenim dejanjem ali odnosom z drugim človekom. Smisel življenja ne pade z neba. Ko čutimo, da smo del nečesa večjega, življenje dobi smisel in namen. Dajati smisel idejam ali odnosom z drugimi je privilegij naše vrste. Tudi živali imajo zavest, sledijo nagonom, toda ne morejo ustvarjati smisla. Vprašanje posmrtnega življenja je v sedanjosti nepotrebno. "Sedaj in tukaj" je princip, ki zahteva ustvarjanje smisla. Že sama dinamika vesolja je dovolj, da poskusimo razumeti, da smo del njega. V kaosu, ki ga nihče ne more razumeti v celoti, in v navideznem redu, za katerega menimo, da ga prepoznavamo in poskušamo vzpostaviti kontrolo v zakonih narave, nam smisel ni dan; lahko pa ga interpretiramo. Smisel, ki je tako skupen različnim skupinam, je vedno le kolektivni smisel. Smisel kot moje osebno razumevanje pa je nekaj drugega, je darilo.
Povezanost je srce bivanja, našemu življenju daje lepoto in smisel. V sodobnih družbah se zdi, da je človeška povezanost vse manj pomemben del našega bivanja. Živimo sami ali v osnovnih družinah, neredko v stiku s prijatelji in svojci preko elektronskih sporočil in čustvenih simbolov, ne pa telesno navzoči. Sodobne družbe s pomočjo svojih medijev nam nenehno govorijo, da smo posamezniki, da ne moremo zaupati drugim ali sebi. Živimo v kulturni dinamiki ločenosti in odtujenosti. Pravzaprav smo del skupnosti, ki naj bi nas povezovali skupni upi, skupne želje po miru in blagostanju, ideali ter skupna občutja. Bolj kot kdaj prej je bistvenega pomena, kakšen odnos imamo z ljudmi. Tukaj želim spomniti na srečanje med lisico in Malim princem v čudovitem romanu "Mali princ" Antoina De Saint-Exupéry:
... Lisica se je vrnila na svojo prejšnjo misel: "Moje življenje je enolično. Jaz lovim kokoši, ljudje lovijo mene. Vse kokoši so si podobne in vsi ljudje so si podobni. Zato mi je že malce dolgčas. Če pa bi me udomačil, bi v moje življenje posvetilo sonce. Spoznala bi korake, drugačne od drugih. Drugi koraki me ženejo pod zemljo. Tvoj korak bi me kot glasba privabil iz luknje. In potem, poglej! Ali vidiš tam doli polje, polno žita? Jaz ne jem kruha. Meni žito nič ne pomeni. Žitna polja me ne spominjajo na nič. In to je žalostno! Toda ti imaš lase barve žita. Bilo bi čudovito, ko bi me udomačil! Žito, ki je obarvano zlato, bi me spominjalo nate. Ljubila bi šum vetra v žitu…" Lisica je obmolknila in dolgo opazovala Malega princa: "Prosim te… udomači me!" je prosila.
"Lahko bi te," je rekel Mali princ, "toda nimam veliko časa. Moram najti prijatelje in spoznati mnoge stvari."
"Človek spozna le tiste stvari, ki jih udomači," je rekla lisica. "Ljudje nimajo več časa, da bi kar koli spoznali. Kupujejo le izdelane stvari pri trgovcih. Ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev. Če želiš prijatelja, me udomači!"
"Kaj moram storiti?"
"Biti moraš potrpežljiv," je odgovorila lisica. "Najprej se boš usedel nekoliko stran od mene, no, tako, na travo. Pogledala te bom, toda ti ne smeš nič govoriti. Govor je vir nesporazuma. Toda vsak dan boš prisedel bližje…"
Podobno kot lisica v Malem princu, nam je Konfucij podaril navodila o sklepanju prijateljstev. Konfucij je pripisoval velik pomen vplivu prijateljev na osebni razvoj. Svojim učencem je svetoval, naj poiščejo dobre prijatelje in se ogibajo slabim. Med dobrimi so prvi iskreni prijatelji, ki so srčni in odkriti. Drugi so vdani in zanesljivi prijatelji. Druženje s takimi prijatelji poraja občutke miru, zbranosti in varnosti, prečiščuje in dviguje duha. Tretji med dobrimi so izobraženi in načitani ljudje, ki so kot velikanske enciklopedije in zlahka vsrkamo njihova izkustva v lastno neposredno življenje. Konfucij je dejal, da obstajajo tri vrste slabih in škodljivih prijateljev: to so lizuni, potuhnjenci in blebetači. Prijateljevanje z njimi pomeni izgubo. Kako spoznamo, kakšne vrste ljudje so? Z "lizuni" je mislil tiste, ki laskajo in se dobrikajo - brezsramne prilizovalce. Lizuni obračajo plašč po vetru in pazijo, da nikoli ne naredijo ničesar takega, kar nam morda ne bi bilo všeč. Potuhnjenec je nepošten in hinavski človek, s temno senco v srcu. Prijatelji tretje vrste, ki jih je Konfucij imenoval blebetači, so ljudje, ki se širokoustijo in pretiravajo. Ni stvari, za katero nakladač oziroma blebetač ne bi vedel, ali teme, na katero se ne bi spoznal. Med blebetačem in izobražencem je očitna razlika, saj prvi nima nikakršnega resničnega daru ali znanja, ima hiter jezik, a ničesar v sebi. Konfucij nam sporoča, da če bi radi imeli dobre prijatelje in se ognili škodljivim, potrebujemo željo, da bi imeli dobre prijatelje, in še sposobnost imeti dobrega prijatelja. Dobrohotnost in modrost sta bistveni za sklepanje dobrega prijateljstva. Z drugimi besedami, potrebujemo dvoje: ljubiti ljudi in razumeti ljudi. Skleniti dobro prijateljstvo je nekakšen začetek lepega novega življenjskega poglavja. Naši prijatelji so kot zrcalo, kajti ko opazujemo njih, lahko vidimo svoje pomanjkljivosti. Dober prijatelj deluje kot opazovalec, ki vidi stvari bolj jasno in nepristransko, tako da lahko predlaga rešitve za zapletene težave, ki jih sami ne zmoremo razvozlati. Dober prijatelj je lahko oseba, katero se zgodi, da dobimo željo reči: "Hej, hvala, ker obstajaš." Prijatelje si izbiramo v skladu s svojo notranjo modrostjo in oblikovanjem samega sebe. Potem ko se osredotočimo na svoje srce in dušo ter na tiste, ki nas obdajajo, moramo razmisliti o ciljih, ki si jih bomo zastavili za pot skozi življenje. Naj so naši cilji majhni ali veliki, osnova za njihovo uresničitev leži v prepoznavanju stvari, ki so najbližje našemu srcu, kajti "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno," je lisica ob slovesu Malemu princu zaupala skrivnost.
S povezanostjo, odnosom s seboj in odnosi z drugimi, svojim dojemanjem sveta, se odpremo in zaživimo življenje, polno smisla. Dejavnik ključnega pomena v tem je poznavanje in spoštovanje samega sebe (introspekcija). Ko enkrat razumemo in sprejmemo, da smo del veliko večje izkušnje, se sprosti pritisk in smo pripravljeni poiskati svoje mesto v večji zgodbi.
Martina Karafiloska Chiuia
Dec 10, 2024