Kolumnist
Mag. soc. dela, specializantka psihodinamske psihoterapije
Pasti psihoterapevtskega poklica za privatno življenje je precej. Danes bom odstrla nekaj teh. Psihoterapevtski poklic te na nek način determinira. Spremeni. Raste s teboj. Po drugi strani pa – kateri poklic ne raste s teboj? Kako te zaznamuje psihoterapevtski poklic v dobrem in slabem, integrirano?
Včasih se zgodijo takšni posebni momenti, prelomni, drobni trenutki, kamor besede skorajda ne sežejo. Zgodi se v človeku nekaj redkega, trenutek, ko ve. Enostavno ve. Pri tem ne gre toliko za racionalno vedenje ali znanje kot tako. Na delu je nekaj močnejšega, bolj prodornega. Globok razmislek. Intu
Jesen in novembrski čas je čas, ki prikliče iz človeka spomine na smrt, ob katerih se znajde vedno tudi drugi pol, želja po življenju. Ob umiranju je vedno tudi življenje, ob življenju so vedno tudi izgube in slovesa. Brez tega tveganja ne moremo živeti ne ljubezni, ne življenja, lahko pa se ukalupi
Nekaj dni nazaj sem po lepem človeškem srečanju zapisala tole misel. »Kreiranje idej je že samo po sebi užitek. Če se to dogaja v sočutnem sodelovanju, pa je to že skoraj plemenitost.« Ljudje pridejo običajno po pomoč z globoko željo po boljšem življenju. Siti so starega, siti so tega, da ne čutijo,
Nekaj dni nazaj sem si v nadvse prijetni, svobodni in sproščeni družbi ogledala vrhunsko predstavo Pijani. To, da je bila družba sproščena in svobodna, ni samoumevno in ni vsakdanje. Tako kot tudi predstava ni bila vsakdanja. Besedilo je napisal prodoren Ivan Vripajev, ki je bil po tem besedilu izgn
Zadnjih deset let sem se pri svojem delu z ljudmi veliko pogovarjala. Starimi. Mladimi. Statusno različnimi. Prišla sem do naslednjega spoznanja, ki ni dokončno, se pa razvija. Ljudje ne pridejo na psihoterapijo ali po psihosocialno pomoč, ker bi bili bolni ali neprilagojeni. Ravno obratno. Prilagoj
