Vabljeni k pisanju prispevkov, prosimo za lektorirane članke

Obvestila

  • Cepljenje kot žrtvovanje za drugega

    Pogosto izjavimo, da smo se pripravljeni žrtvovati za drugega; morda bi kdo k temu dodal, da je to najvišji izraz ljubezni. Vendar gre pogosto samo za našo načelno pripravljenost. Na nek način pa je cepljenje ravno to: sprejeti tveganje, da zavarujemo druge. Več

  • Cepljenje kot etično dejanje

    27. decembra se je prvič v zgodovini EU zgodil t.i. “vaccine day”, in sicer enotni začetek cepljenja proti Covid-19 v vseh državah članicah EU. Tudi v Sloveniji smo tega dne prejeli prvo pošiljko cepiv in na vrsti za cepljenje so bili najprej zdravstveni delavci, delavci v domovih za starejše občane (DSO) ter stanovalci DSO. To pomembno dejstvo se je pri nas zelo plaho izpostavilo; ali bolje, o tem govorijo zgolj osebe medicinske stroke, pomembni dr. medicine ter drugi iz bližnjih strok oz. epidemiologi. Vse lepo in prav, a »kampanija« v prid temu bi morala biti bolj splošna in glasna; podprta… Več

  • Cepivo proti depresiji

    Če bi okoli brezciljnosti, brezvoljnosti, črnih misli, izgorelosti, obupa, potrtosti, tesnobe in žalobnosti zganjali takšen cirkus, kot ga okoli covida, bi jo v enem letu obvladali. Če bi se okoli vsakega tesnobneža 24 ur na dan trudilo toliko strokovnjakov, tablet ne bi potreboval skoraj nihče. Več

  • Jedrska elektrarna, potresno nevarna in finančno nevzdržna

    V mesecu marcu in decembru 2020 je Hrvaško stresla serija močnih potresov, ki so povzročili veliko gmotno škodo in na žalost tudi smrtne žrtve. Najhujši potresni sunki so prizadeli Zagreb (meseca marca) in Petrinjo (decembra). Vsega 40 km zračne razdalje od Zagreba in 80 km od Petrinje leži jedrska elektrarna Krško. Neizpodbitno dejstvo je, da ta elektrarna stoji na izjemno nevarnem potresnem območju. Katastrofa, ki bi jo lahko povzročil močan potres, bi bila za Slovenijo v marsičem lahko usodna. Če ste gledali izjemno serijo Černobil, potem vam je to več kot jasno, pa naj strokovnjaki še tako »prepričljivo« trdijo nasprotno.… Več

  • Si drznemo pogledati onkraj

    Danes se zdi, kot da smo razpeti med dve veliki področji človeške družbe – med znanost in religijo, ki imata izjemen vpliv na naše razmišljanje oziroma naš pogled na svet. Zdita se kot dva izključujoča tokova, ki tečeta vsak po svoji strugi. Znanost se osredotoča samo na tisto, kar lahko vidi, izmeri, stehta, izračuna, skratka na materialno; religija pa nasprotno zagovarja nevidno, neizmerljivo, torej duhovno. Oba miselna tokova sta danes precej vsaksebi in goreče zagovarjata svoj edini prav, zato se marsikdo obrača k lastnim iskanjem, morda pa celo k različnim teorijam zarote. Kaj pa če sta znanost in religija le dve… Več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5

Video

Zadnje kolumne

Video-Svet

(Sub)kultura

Teorija

Predstavitve knjig

Tečaj intelektualne samoobrambe