Kolumnist
Portal za kritično misel, filozofijo, kulturo in aktivizem
Theodor Adorno je leta 1941 v članku o popularni glasbi poudaril, da je zanjo značilno predvsem to, da je standardizirana v taki meri, da lahko govorimo kar o njeni umetni vnaprejšnji prebavljenosti ( predigested ) – poslušalci imajo zato vtis, da so jo že slišali, čeprav jo slišijo prvič. Adornovo
Vprašanje je seveda psihoanalitično, freudovsko, kar je dobro, obenem pa je tudi politično in celo revolucionarno, kar je še bolje; a saj je že psihoanaliza revolucionarna. Slovenska vlada sicer ni subjekt, človeško bitje, je pa pomembna instanca, ki jo zastopajo konkretni ljudje iz krvi in mesa. Ti
Medijska konvergenca nikakor ne pomeni zgolj kakršnegakoli tehnološkega procesa, ki se navezuje na množične medije, oziroma preprostega skupka tehnoloških sprememb v novinarstvu. Pomeni vse to in obenem neprimerno več; medijska konvergenca je spajanje različnih tehnologij, vsebin, karakteristik itd.
Kapital je že precej časa bistveno močnejši od večine držav tega sveta, zato je zagovarjanje nacionalnih držav, češ da se lahko uprejo kapitalizmu, naivno in patetično. Lastniki kapitala jih lahko z denarjem dobesedno kupijo za malico; ali pa jim dajejo posojila, kar je isto, oziroma je zanje še vel
Ena in dva (Yi Yi, Edward Yang, 2000) Obstajajo filmi, ki se ne sprenevedajo o naravi sveta in tega, kar imamo ljudje med seboj. Odkrito raziskujejo ljudi in svet ter ugotavljajo, kaj bi se moralo zgoditi, da bi bil svet resnično boljši in drugačen. Zakaj je svet tako drugačen od tega, kar smo ves č
Naš cilj je (vnovič) premisliti dialektični odnos med končnim in neskončnim, pravi Alain Badiou v enem zadnjih predavanj. Naloga zato ni, da se zadovoljimo s končnim in rečemo, da je kapitalizem najboljši sistem, za katerega moramo ljubeče skrbeti, nato pa se nagnemo nazaj in uživamo do konca življe
Na srečo nam ni uspelo postati svetilnik Evrope, sicer bi prav gotovo imeli vsaj eno noštvo, ki bi se bolj ali manj redno pojavljalo v Ligi prvakov. In ne le to; na oblasti bi se nedvomno našel kak junak, ki bi uspel privleči evropsko ali celo svetovno prvenstvo v nogometu na naše domače pragove. Me
Pred kakimi tremi tedni sem v Večeru bral intervju z dr. Žigom Turkom, ki ga v zadnjem času popularno nazivajo »superminister«, morda zato, ker je izraz »straniščnometličar« nekoliko težko izgovorljiv. In enako kot ob priložnosti, ko je svoje ekonomske poglede demonstriral z metlico za WC, so bili t
V filmu Orlovsko oko (Eagle Eye, Caruso, 2008) spremljamo dramatično zgodbo, v kateri skrivnostni nekdo popolnoma nadzoruje vsak gib obeh protagonistov (Shia LaBeouf, Michelle Monaghan). Vsako sekundo ve, kje sta, kaj delata, obenem pa jima daje navodila, kaj morata narediti. Do konca ne vesta, kdo
Neverjetno, kako težko umirajo stari in izjemno zakoreninjeni vzorci; pogled na delo in zaposlovanje ni obtičal samo v 20. stoletju, temveč tam nekje v 18. in 19. stoletju. Medtem, ko so informacijske tehnologije, socialna omrežja, robotizacija proizvodnje, nove storitvene dejavnosti, izobraževalni
Kot pišejo v spletni Družini, je papež Benedikt XVI. v svojem pismu ob letošnjem svetovnem srečanju katoliških družin v Milanu med 30. majem in 3. junijem zapisal, da je svet dela v današnji družbi preveč usmerjen v tekmovalnost in dobiček, kar prispeva k temu, »da se družina in skupnost izgubljata«
V tem toku misli je smiselno razumeti popularen in skoraj vedno napačno razumljen in napadan Marxov izrek iz Prispevka h kritiki politične ekonomije, tj. da produkcijska razmerja (baza) 'določajo' [1] ideološko raven (nadzidava) v družbi. Vulgarni interpreti (ki jih je nemalo tudi, ali celo predvsem
