Kolumnist
Portal za kritično misel, filozofijo, kulturo in aktivizem
Skorajda ne mine dan, da ne bi prebrali, slišali in/ali videli zgodbe o tem, kako je za vse probleme sveta kriv kapitalizem ali njegova še bolj zla različica – neoliberalizem. Kapitalizem je kriv za revščino, neenakost, družbene krivice, uničeno okolje, podnebne spremembe in še marsikaj. Vendar ne m
Če hočeš vedeti, kaj se dogaja, moraš iti v gostilno. Tam izveš vse. To velja kot pribito, odkar obstajajo gostilne, in bo veljalo, ko Fejsbuka in Tviterja že zdavnaj ne bo več. Fejsbuk in Tviter sta krepko načela javna občila. Revij skoraj nihče več ne bere, časopise nekaj ljudi prelista, na televi
{youtube UfyCjhhDtww} Posnetek: Mojca Dular Glasba s svojo socialno funkcijo močno zaznamuje sodobno kulturo, ki v sistemu množične blagovne produkcije deluje kot fetiš, ki se dviga nad banalnostjo vsakdanjega utripa. Ali lahko razmišljamo o glasbi kot o posebni umetniški zvrsti, ki s svojo abstrakt
V prvi fazi bo poudarek na prerazporeditevi dobrin, vsak narod bo dal v skupni sklad na razpolago tisti del sredstev, ki jih ima v presežku. Svetovne dobrine si bomo delili prek prefinjene oblike blagovne menjave. ( Medsebojna delitev dobrin . Mojster -, prek Benjamina Crema, februar 1982) Ko se bod
Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE
Počitniški tabori za invalide so neprimerljivi s čemerkoli, kar ni počitniški tabor za invalide. Kdor bi rad obiskal Restavracijo ob koncu Vesolja , lahko na takšnem taboru doživi približek, boljši od nedosegljivega izvirnika. Vsak invalid prihaja s svojega planeta. Tudi večina pomočnikov prihaja s
{youtube I8NJKNmooMo} Posnetek: Mirjana Brelih Hospickafe je neformalen družabni dogodek, na katerem se v varnem vzdušju dvajsetletne tradicije Slovenskega društva hospic, ki skrbi za umirajoče in njihove svojce, pogovarjamo o minljivosti. Delimo izkušnje spremljanja hudo bolnih, pričujemo o smrti,
Afrika je revna, zato moramo Afričanom pomagati. To je preprosta izjava, ki se vsako leto ponavlja v tisočih fotografijah, časopisnih zgodbah in dobrodelnih akcijah, zato ima status resnice. Ko jih beremo in gledamo, utrjujemo predpostavke in zgodbe o Afriki, ki smo jih slišali v svojem življenju. P
{youtube 7HICoQ--HKM} Ob prelomu 19. in 20. stoletja je simfonična glasba doživela precej sprememb. Skladatelji tokratnega srečanja so rojeni okoli leta 1860, povezujejo pa Avstrijo, Francijo in Finsko. Gustav Mahler (1860-1911) je bil neoklasicist, eden največjih zadnjih simfonikov, Claude Debussy
Končno se je napad zgodil v ne-glavnem, ne-pomembnem, ne-sploh in ne-oh evropskem mestu! To pomeni, da se lahko zgodi vsem. A zgodil se bo le nekaterim. Le nekatera mesta se bodo vpisala v zgodovino. Le nekateri preživelci bodo dočakali svojih pet dni slave. Le oni bodo lahko svetu oznanili, kako so
Na tej točki človeške zgodovine imamo dovolj virov, da nahranimo, zagotovimo bivališče in izobrazimo slehernega prebivalca Zemlje. Ne samo to: hkrati imamo globalno zmožnost izboljšanja zdravstvenega varstva, se učinkovito boriti proti nevarnim boleznim in zmožnost, da očistimo okolje. Da ti viri ob