Portal za kritično misel
RTV referendum: več kot le vprašanje za 14,02 evra
Kolumne

RTV referendum: več kot le vprašanje za 14,02 evra

Rok KraljRok Kralj5. oktober 2026
Delite:

Na referendumsko nedeljo, 11. oktobra 2026, bodo na glasovnicah štiri vprašanja, med njimi tudi to:

»Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?«

Odgovor je lahko ZA ali PROTI. Zdi se preprosto.

Kaj pa, če bi se vprašanje glasilo drugače:

»Ali ste za to, da se ukinejo prenosi smučarskih skokov iz Planice, Dirke po Franciji, Dirke po Sloveniji ter svetovnih in evropskih prvenstev v nogometu, rokometu, odbojki, atletiki, hokeju in drugih športih?«

Takšno vprašanje sploh ne bi bilo zavajajoče. Nasprotno, pokazalo bi bolj realno sliko, kaj vse se skriva za mesečnim RTV-prispevkom v višini 14,02 evra. A ne gre samo za šport.

RTV Slovenija namreč ne prenaša le športnih dogodkov. Spremlja in prenaša tudi državne proslave, Prešernovo proslavo, pomembne kulturne prireditve, seje parlamenta, obiske državnikov in druge pomembne dogodke. Regionalna centra v Mariboru in Kopru spremljata predvsem dogajanje v svojih regijah, RTV pa pripravlja tudi programe za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter za Slovence v zamejstvu.

RTV Slovenija ni le prenašalec dogodkov, ampak tudi pomemben ustvarjalec domačih vsebin. Med bolj prepoznavnimi igranimi produkcijami so Primeri inšpektorja Vrenka, Jezero, V imenu ljudstva, Življenja Tomaža Kajzerja ter novejša nadaljevanka Takšno je življenje.

RTV ustvarja tudi številne dokumentarne in kulturne oddaje ter filme, ki beležijo slovensko zgodovino, umetnost, kulturno dediščino in pomembne osebnosti. Takšna produkcija pomembno prispeva k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in domače avdiovizualne ustvarjalnosti.

In koliko pravzaprav pomeni teh 14,02 evra, ki so zdaj »v igri«?

Za občutek poglejmo nekaj primerjav. 14,02 evra je danes približno:

·        5 cappuccinov v lokalu,

·        ena kino vstopnica in še nekaj drobiža,

·        približno 3 Big Maci,

·        skoraj dva srednja Big Mac menija,

·        približno 8 litrov bencina, kar pri porabi okoli 7 litrov na 100 kilometrov pomeni približno 110 kilometrov vožnje,

·        ali pa samo približno 47 centov na dan.

Za teh približno 47 centov na dan dobimo javni televizijski, radijski in spletni servis, informativne, kulturne, izobraževalne in otroške vsebine, športne prenose, regionalno poročanje ter programe za narodne skupnosti in Slovence v zamejstvu.

Zato vprašanje morda ni samo, ali smo pripravljeni plačevati 14,02 evra na mesec, ampak tudi, čemu smo se pripravljeni odpovedati, če tega vira financiranja ne bo več.

RTV-prispevek je najpomembnejši posamezni vir financiranja RTV Slovenija. Po Programskem in poslovnem načrtu RTV Slovenija za leto 2026 naj bi prihodki iz RTV-prispevka znašali 109,2 milijona evrov. (RTV Slovenija, Programski in poslovni načrt za leto 2026 – Finančni načrt)

Če bi se sedanji vir financiranja ukinil, bi bilo treba za ohranitev vsaj približno enakega obsega delovanja RTV Slovenija nadomestiti 109,2 milijona evrov letnih prihodkov. Kako? Z novimi davki? Iz državnega proračuna (kar spet lahko pomeni višje davke)? Z drugimi javnimi dajatvami? Z zmanjšanjem drugih izdatkov, na primer za zdravstvo ali izobraževanje? Ali pa z bistvenim zmanjšanjem obsega programov in storitev RTV?

To lahko pomeni tudi manj športnih prenosov, manj kulture, manj regionalnih vsebin in manj programa v slovenskem jeziku. Morda nekaterih tekem naših kolesarskih asov, skokov v Planici ali drugih velikih dogodkov v prihodnosti ne bi več spremljali na slovenski javni televiziji, ampak – če bi bili sploh dostopni – na tujih ali plačljivih programih, v tujih jezikih.

Zato odločanje ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Ne odločamo samo o 14,02 evra na mesec. Odločamo tudi o tem, koliko nam pomenijo slovenski jezik, kultura, šport, regionalno poročanje, programi narodnih skupnosti in javni medijski prostor.

Sam zato vidim močan razlog za referendumski odgovor PROTI. Ne zato, ker bi bila RTV Slovenija brez napak ali ker ne bi potrebovala sprememb, temveč zato, ker je treba javni servis izboljševati, ne pa najprej odpraviti njegovega ključnega vira financiranja, ne da bi jasno vedeli, kaj ga bo nadomestilo.

PROTI ukinitvi prispevka pomeni tudi biti ZA slovenski šport, jezik, kulturo in javni medijski prostor. Tudi to je lahko izraz domoljubja, mar ne?

ZA pa lahko pomeni tveganje, da bomo v prihodnje spremljali manj slovenskega športa, pomembnih dogodkov, serij, filmov in drugih vsebin – ali pa jih bomo spremljali na plačljivih oziroma tujih programih, ne več nujno v slovenskem jeziku. Koliko je takšna odločitev še v skladu s skrbjo za slovenski jezik, kulturo in šport? Bi lahko takšno odločitev razumeli celo kot nedomoljubno?

Odločitev je seveda – vaša.

Rok Kralj

Slika ustvarjena z AI

 

 

 

Delite:

Galerija