Spet sem se ujel v past. Pojavil sem se na mariborski izpostavi stavke pacientov … med nekaj več kot 100 ljudmi v mestu s 7.000 ljudmi brez osebnega zdravnika … zdrav kot riba, brez kroničnih bolezni, brez zdravil, ki svojo zdravnico obiščem tako redko, da se moram vsakič znova pozanimati, kje v stavbi se nahaja, ker vmes pozabim …

Glasnogovorniki so bili podobni meni: ne ravno stari in na videz zdravi. Upal bi staviti, da jih večina zaradi oteženega dostopa do zdravstvenih storitev še ni bila v stiski, kaj šele življenjsko ogrožena. Glasno so brali izpovedi tistih, ki so bili v stiski, ki so bili ogroženi, ki imajo posledice. Kje so jih dobili, ne vem. A teh resničnih pacientov na stavki pacientov ni bilo. Če bi bili in bi svoje zgodbe povedali sami, bi imele težo. Tako so bile samo zgodbe …

-

V istem tednu je Inštitut 8. marec dal v javnost peticijo za dvig plač pomočnic vzgojiteljic. Doslej jo je podpisalo že več kot 25.000 ljudi. Lepo.

Svojčas sem delal v vrtcu, zato imam med Facebook-prijatelji kar nekaj vzgojiteljic in pomočnic. Ogledal sem si njihove časovnice. Peticije niso niti omenile, kaj šele, da bi jo katera objavila in druge pozvala k podpisu …

-

V gimnaziji sem se boril proti ocenjevanju neopravljanja domačih nalog z enkami. Na konferenci sem profesorje seznanil z zakonodajo, ki od njih zahteva, da izdelke dijakov ocenjujejo s celotno ocenjevalno skalo – torej 1, 2, 3, 4, 5; MU, U, ZU; ne opravil_a, opravil_a ipdb.. Med njimi se je vnel boj – ne boj, mesarsko klanje – za in proti. Nazadnje so sprejeli salomonsko rešitev, da v mojem oddelku domačih nalog ne bodo več ocenjevali, drugje pa, kakor se profesorjem zdi.

Seveda so to vedeli vsi dijaki. Marsikdo mi je po tem dogodku potožil, da je dobil enko za neopravljanje domačih nalog. Vsakemu sem rekel, naj se pritoži, in mu ponudil svoje 'odvetniške' storitve. Nihče se ni pritožil …

To je bila poučna izkušnja, ki me je veliko naučila. Ni pa me – očitno – izučila …

-

Davnega leta 2020 je našo spokojnost pretreslo spoznanje, da je janšizem vsaj tako srhljiv kot smešen, in da je oboje vsak dan bolj. To nas je pognalo na ulice. No, kot smo izvedeli kasneje, večine ni pognal janšizem, ampak zgolj njegovi srhljivo smešni 'zdravstveni' ukrepi. A tisto leto smo bili še enotni.

Mene je na kolo pognal pomor stanovalcev domov za starostnike. Nisem imel svojca v domu. Z nobenim svojcem mi ni bil onemogočen stik. A dejstvo, da se to dogaja v moji domovini, je bolelo …

Še bolj pa je bolelo spoznanje, da svojcev 'zaplinjenih' starostnikov med puntarji tako rekoč ni … V dobrih dveh letih petkovih kolesarjenj se je zvrstilo veliko govornikov, tako v Mariboru kot v Ljubljani. Nikoli nisem slišal govoriti nikogar, ki je izgubil svojca, ki se od njega ni mogel posloviti, ki ga ni mogel obiskati, ki ga je obiskal, pa sta se gledala skozi šipo … Tudi novinarji so redko dobili pred mikrofon takšnega sogovornika, in še bolj redko starca, ki trpi zaradi prisilne osamitve. Večina zgodb je bila iz druge ali tretje roke.

Zdaj je vse skupaj že skoraj utonilo v pozabo. Ne morem se znebiti misli, da so neredki celo veseli, da so se tako hitro in lahko znebili betežnih svojcev …

-

V nekih davno minulih časih, ko so imeli delavci redne, varne in smiselne službe, udobne plače, vrhunsko zdravstvo in čas za zasebno življenje, so pri nas uvedli delavsko samoupravljanje. Pravzaprav je šlo za soupravljanje: delavcem je bila dana možnost, da povedo, kaj bi delali in kako, šefom pa naložena dolžnost, da to poslušajo in do neke mere upoštevajo. A mnogim delavcem je presedalo hoditi na sestanke. Hoteli so zgolj oddelati svoje in imeti mir …

Delali so in ustvarjali družbeno bogastvo. Ko so časi zavrženega komunizma minili, so dobili lastninske certifikate – vsak svoj delež tega bogastva. Po hitrem postopku so jih prodali bodočim tajkunom, z izkupičkom pa malenkost povečali svoje zasebno bogastvo – in tako strumno zakorakali v kapitalizem z negotovimi in nesmiselnimi zaposlitvami, vedno bednejšimi plačami, nedostopnim in dragim zdravstvom in spremljanjem zasebnega življenja slavnih …

Vsake toliko smo volili. Volili smo svobodno, volitve so bile poštene in vedno smo imeli izbiro … ter izvolili ljudi, ki so nas pripeljali, kjer smo zdaj – na rob propada zdravstva, šolstva in pokojninskega sistema, da o podnebnem sploh ne govorimo … No, vsaj tretjina prebivalcev ne voli. Odkar to ni več dolžnost, jim preseda hoditi na volitve. Briga jih za izbiro. Hočejo zgolj početi svoje reči in imeti mir …

-

Večina ljudi hoče dobro življenje, dobre javne storitve, varnost in prihodnost. Nočejo pa se izpostavljati. Nočejo imeti glasu in sodelovati pri upravljanju česarkoli. Naj to počnejo drugi! Z veseljem jih bodo podprli: jih zagovarjali v pogovorih z znanci in jim lepili všečke. Ljudje hočejo civilno družbo, nočejo pa biti civilna družba …

Zdaj civilno družbo sestavljamo prostovoljci. Puntamo se, govorimo, pišemo, slikamo, snemamo, sestavljamo peticije, zbiramo podpise, oblikujemo in lepimo plakate, delimo letake in pripenjamo broške. Vztrajno se borimo za pravice ljudi, ki jih ni med nami, ki jih niti ne poznamo dobro, in ki jim je za nas vseeno …

Zakaj ne bi tega vnovčili?

-

Civilna družba d.o.o.

ustvarjamo boljši svet – širimo polje svobode – za vas!

all exclusive

Zaznavate družbeno težavo? Zaupajte nam, kaj vas tišči! Poskrbeli bomo, da bo o tem govorila vsa Slovenija. Proučili bomo zakonodajo in predlagali izboljšave. Pritiskali bomo na odločevalce. V naših vrstah so najbolj znani in izkušeni puntarji, večkrat popisani, kaznovani in aretirani, osebni znanci novinarjev in urednikov, neustrašni, ustvarjalni in s srcem pri stvari. Najboljši blogerji, vlogerji, podcasterji in vplivneži z desettisoči sledilcev na družabnih omrežjih za vas ustvarjajo 24 ur na dan, 7 dni na teden. Vaše nasprotnike sproti zasuvamo s komentarji vam v prid. Tudi če vas bo vmes minilo, mi ne bomo obupali …

Organiziramo vse vrste puntov: od parad ponosa do neonacističnih shodov – na občinski, državni in mednarodni ravni. Borimo se za ali proti – lahko tudi oboje hkrati. Profesionalci smo; k vsakemu puntu pristopimo enako zavzeto in strokovno.

Cena: 10 puntarjev: 666 €/h. Materiali, vožnje, morebitne kazni in sodni stroški se računajo posebej. Nad 1.000 puntarjev nudimo 10 % popusta. Imamo tudi bogato dodatno ponudbo: priskrbimo vam razigrane udeležence rojstnodnevnih zabav, prešerne svate in dostojanstvene pogrebce. Če nas kontaktirate v naslednjih 24 urah, imate za prvih 10 puntarjev ekskluzivnih 75 % popusta.

Ne spopadajte se s svetom! Zleknite se na kavč, grizljajte čips in pustite, da to za vas opravimo mi!