Kolumnist
Portal za kritično misel, filozofijo, kulturo in aktivizem
Paradoks kapitalizma je tudi ta, da njegovi zastopniki ves čas poudarjajo, da živimo v družbah znanja in informacijskih družbah, obenem pa ponujajo ljudem vedno enake ali zelo podobne informacije in podatke, do nekaterih informacij pa seveda sploh ni mogoče priti. Do katerih zlasti ni mogoče priti?
Akvarij (Fish Tank, Andrea Arnold, 2009) Ne obstaja zgolj nujnost kontingentnega delovanja, zagovarjamo lahko tudi kontingentnost nujnosti, kar je veliko bolj radikalna zamisel. Kako to razumeti? Vsak človek kajpak verjame, da je drugačen od vsakega drugega človeka. Prav tako verjame, da pripada tej
Za začetek tokratnega razmišljanja si lahko zastavimo preprosto vprašanje: Ali so današnje ideološke prakse uspešne in kaj njihov morebitni uspeh sploh pomeni? Vprašanje pravzaprav niti ni preprosto, saj se nanaša na izjemno zanimiv položaj sodobnega človeka v kapitalističnem družbenem polju. Od nje
Danes je videti, da je v življenju ljudi zelo pomembno uživanje, da se ljudje dobro počutijo, medtem ko razvrščajo odpadke, jedo organsko pridelano sadje, darujejo denar za lačne v Afriki, skušajo biti čim bolj razumni potrošniki in so včasih, ko je dovolj varno, celo proti kapitalizmu. Ideje so man
ZA UVOD MEDKULTURNA LEKCIJA Pred časom so me hrvaški kolegi povabili v Zagreb, kjer sem imel nekaj predavanj o otrocih s posebnimi potrebami in o tem, kako v Sloveniji poteka tako imenovana inkluzija takih otrok. Na svoje veliko veselje sem ugotovil, da na Hrvaškem otrok s posebnimi potrebami sploh
Agenti usode (The Adjustment Bureau, George Nolfi, 2011) Človekovo verovanje v vnaprej določeno usodo in druge vraže so res nekaj posebnega, zlasti pa trdovratnega, so nekaj, kar je morda celo nemogoče izkoreniniti. Toda sama ideja usode je za ljudi vendarle izjemno pomembna, le da na povsem drugače
Danes je vse mogoče, pravijo. Če hočeš kaj doseči, te morajo predvsem videti. In če hočeš, da te vidijo, se moraš dokopati do medijev. In ko te vsi gledajo, ni več pomembno, kaj govoriš in kako, saj je pomembno le še to, da si videti lep, privlačen in zanimiv. Berlusconi je paradigma zapisanega. Vpr
Čas beži, a politična tragedija in farsa hkrati se še kar »mirno« odvija pred našimi očmi, četudi prav vsi po vrsti govorijo, kako se mudi. Ni videti obeta, da se lahko zgodi kaj dobrega, kaj boljšega, novega ali drugačnega. Govori se o vse večji razklanosti levice in desnice, o poglabljanju brezna
Izbranci ljudstva, ki se postavljajo na desno stran, pravijo, da ne bodo načenjali ideoloških vprašanj, če bodo dobili v roke oblast. Ukvarjali se bodo namreč zgolj s čistimi, neomadeževanimi, tehničnimi vprašanji, kako reševati državo in njen nezavidljiv položaj. Zakaj je njihova izjava nadvse prob
Hegel in neskončno (Hegel and the Infinite) je knjiga, ki so jo uredili Slavoj Žižek, Clayton Crockett in Creston Davis, izšla pa je leta 2011 pri Columbia University Press. Vesolje, v katerem živimo, je neskončno. Fiziki so to dokazali že pred časom. V neskončnem svetu nič ne miruje, vse je v giban
»[Dokopati se moramo] do razumevanja, kako fotografija konstruira imaginarni svet in ga predstavi kot realnega« (Sekula v Evans in Hall 1999). Pojem eksotičnega je neločljivo povezan z idejo turizma, tj. z odkrivanjem oziroma raziskovanjem neukročenega, avtentičnega in izrazito drugačnega drugega. E
Velika večina ve, da je Mario Dragi bivši guverner Banke Italije in da je v začetku novembra 2011 postal novi predsednik Evropske centralne banke (ECB), zamenjava za Jeana-Clauda Tricheta. Mandat, ki traja kar osem let, mu daje več kot dovolj časa, da se uresničijo veliki načrti finančnih elit kater
