Kolumnist
Portal za kritično misel, filozofijo, kulturo in aktivizem
Velika večina ve, da je Mario Dragi bivši guverner Banke Italije in da je v začetku novembra 2011 postal novi predsednik Evropske centralne banke (ECB), zamenjava za Jeana-Clauda Tricheta. Mandat, ki traja kar osem let, mu daje več kot dovolj časa, da se uresničijo veliki načrti finančnih elit kater
Včeraj smo se v Pogledih Slovenije lahko ponovno zgražali ob abotnih razlagah, kaj vse bo družinski zakonik prinesel škodljivega za našo družbo, saj naj bi po besedah Tadeja Strehovca »razvrednotil simbolni pomen družine ter prinesel nekakšen socialni inženiring.« In zopet se zaostrujejo ideološki b
Ta tako imenovana kriza bi lahko bila dejansko zgodovinska priložnost, da se osvobodimo smrtonosnega oprijema bank in njihovega oderuškega sistema, ki ga lepše imenujemo dolžniški sistem. Le-ta počasi, počasi, v zadnjem obdobju pa vedno hitreje, najeda tudi samo suverenost posameznih držav, ki posta
Oblikovalci evropskih politik nas še vedno vztrajno poskušajo prepričati, da bi jim verjeli in zaupali. Nič kolikokrat so nam že napovedali čarobne rešilne formule in zgodovinske dogovore za rešitev »evrokrize«, pa nič iz tega. A praviloma se že drugi dan vsakega takega »evrokratskega vrhunca« vrhov
Kjer divja vojna (The War Zone, Tim Roth, 1999) Družina. Kraj, kjer lahko divja tudi vojna. Najpomembnejše v življenju vsakega posameznega človeka je nenavaden in premalo pogost dogodek, zaradi katerega se lahko življenje zelo spremeni. Seveda ne smemo biti naivni in ne smemo misliti, da bi se vsak
Razbojniki za vse čase (Time Bandits, Terry Gilliam, 1981) Jaz sem Pot, je nekoč rekel JK. Vprašajmo se, kaj to lahko pomeni danes. Že nekaj časa je v zraku splošni občutek nelagodja in negotovosti. Časi so namreč težki, recesije noče in noče biti konec, banke rešujemo, a jih morda sploh ni mogoče r
Obuti maček (Puss in Boots, Chris Miller, 2011) Živimo v zelo negotovih časih, ko je nelagodje v civilizaciji, kot bi rekel Freud, veliko, zelo veliko. Ne vemo čisto natančno, kaj se dogaja v svetu, toda prav ta negotovost je posebna priložnost za nastanek nečesa zares novega. Kako se to lahko zgodi
Marčne ide (The Ides of March, George Clooney, 2011) Zgodovina nas uči, da bi se morali bati marčnih id, kajti Julij Cezar je na primer plačal visoko ceno prav na marčne ide, saj so ga takrat, bilo je leta 44 pred našim štetjem, umorili. A iz vsakdanje izkušnje dobro vemo, kako neverjetno težko je k
Hugo (Martin Scorsese, 2011) Uvod v razmišljanje, ki se je porodilo ob gledanju filma, je pripet na pomembno razliko v kapitalističnem načinu proizvajanja dobrin v 20. stoletju. Proizvodnjo dobrin, predmetov, objektov je namreč proti koncu stoletja zamenjala brezmejna proizvodnja kognitivnih vsebin,
Terry Eagleton v knjigi Why Marx Was Right (Yale University Press, 2011) razmišlja o desetih tezah, iz katerih je nesporno razvidno, da je imel Marx v marsičem prav. Teze so: 1. v najbolj dinamičnem, aktivnem in prožnem družbenem sistemu vseh časov – imenuje se kajpak kapitalizem – je nekaj neverjet
Intenziven premislek infamne teorije ( kratek opis ) o konformizmu, množičnih medijih in družbenemu nadzoru Elisabeth Noelle-Neumann od nas zahteva vsaj dvoje. Na eni strani imamo problematiko, ki se tiče nekonsistentnosti, pomanjkljivosti in določenih nejasnosti teoretske koncepcije spirale molka,
Grivasti vojak (War Horse, Steven Spielberg, 2011) Pred desetletji so številni ljudje razmišljali, kako bi razvijali horizontalne socialne mreže brez voditeljev in osrednjih figur, brez središč in vrhovnih avtoritet. Egalitarnost in svoboda sta bili osnovni ideji, ki sta navadnim ljudem predstavljal
