Najbolj civilizirana civilizacija vseh časov

Kot trdi Fran, »civilizírati« pomeni »razširjati, prinašati civilizacijo«: civilizirati barbare, civilizirati družbo. »Civilizírati se« pomeni »uporabljati dosežke civilizacije«: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala. Pri besedi »civilizíran« navede naslednje načine uporabe: »civiliziran človek«, »ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet«, »to je zelo kultivirana in civilizirana dežela«, »biti vajen udobnega in civiliziranega življenja«, (šaljivo) »zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku«. Tako so slavisti povzeli slovensko, evropsko, krščansko, belsko, moško predstavo o civiliziranosti. Bolje ne bi mogli …

Civilizacija je kolonizacija. Če ne uporabljaš dosežkov civilizacije, si neciviliziran. Govorimo seveda o dosežkih evropske, krščanske, belske, moške civilizacije. Če bi bili vsi obstoječi načini človeškega sobivanja »civilizacija«, ne bi mogli govoriti o »civiliziranju«, ker ne bi bilo nikjer nobenih »barbarov«, ki bi jih bilo možno civilizirati. Samoumevno je, da je (evropska, krščanska, belska, moška) civilizacija kultivirana in udobna. Samoumevno je tudi, da brade nosijo necivilizirani barbari, kultivirani beli kristjani pa se temu izogibajo.

K civilizaciji sodi šola. Šola velja za orodje civiliziranja. S tem namenom je bila uvedena: da proizvede voljne fabrikmašine in kanonfuter. Da bi zmehčala trde barbarske tikve kmečkih otrok, jim je poslušnost in ubogljivost vtepala vanje s klofutami, ravnili, palicami, kredami in drugimi priročnimi učnimi sredstvi. Je pa bila šola tudi eno glavnih orodij civiliziranja barbarov. Širom koloniziranega sveta so otroke jemali staršem, jih zapirali v internate ter jim tam z vsemi naštetimi in še hujšimi orodji ter spolnimi udi iztepavali poznavanje lastne zaostale kulture in jezika ter vtepavali edino pravo in zveličavno evropsko-krščansko-belsko-moško civilizacijo. Mnoge je postopek ubil, preživeli pa so se po letih kultiviranja vrnili k svojim barbarskim prednikom, s katerimi niso več mogli vzpostaviti stika, se zapili in za vedno obtičali med dvema svetovoma.

Tudi domača vzgoja ustvarja civilizirane odrasle s posttravmatskim sindromom. V civilizaciji ni prostora za ljubezen, nežnost in sočutje. Spodobi se, da imaš otroke rad, a tega nikakor ne smeš pokazati. Nežnost je znak šibkosti, šibkost pa prav tako ni spodobna. Sočutje je zapravljanje časa. »Življenje je težko. Treba vas je pripraviti nanj!« rečejo odrasli otrokom, nato pa delajo vse, da bi bilo njihovo življenje res težko in bi bili pripravljeni …

Še pomembnejše in učinkovitejše orodje civiliziranja je cerkev. Za razliko od pripadnikov barbarskih ver, ki so odprtega duha do drugovercev, je cerkev vedela, da je njena blodnja edina prava in se je namenila napačne civilizirano izkoreniniti. Barbarom je dala svobodno izbiro: »Ali se prostovoljno pokristjanite ali vas pobijemo.« Nekateri so izbrali eno, drugi drugo možnost, civilizatorji pa so v obeh primerih za spremembo držali besedo.

Najboljša vseh civilizacij sicer nikoli ni dala dosti na dano besedo. Kadarkoli okoliščine obetajo boljši razvoj dogodkov v primeru, da se dana beseda požre, jo večina civiliziranih belih kristjanov požre – sploh če je dana barbarom. Držanje besede, iskrenost in izogibanje laganju so barbarske vrednote. Za civilizirane ljudi jezik ni svetinja, ampak orodje in orožje za dosego sebičnih ciljev …

Tudi sebičnost je civilizacijska vrednota. Butasti barbari svoje dobrine ves čas delijo z drugimi barbari, zato nikoli ne obogatijo, se ne povzdignejo nadnje ter jim ne morejo vladati, jih izkoriščati in se nad njimi izživljati. Civiliziran belec vedno stremi k odličnosti. Dela vse, da bi obogatel, se prerinil v visoko družbo in svojo civiliziranost izkazoval z nasiljem nad manj uspešnimi. Najboljša civilizacija na svetu je do nekaj desetletij nazaj omogočala zakonito lastništvo nad ljudmi: sužnji, tlačani, ženami in otroki, zdaj pa ustvarja dobre pogoje za sicer nezakonito, a tudi nekaznovano, lastništvo nad delavci. Kdor je bogat in radodaren, spoštovan in dobrodušen, je bedak, ki so ga v šoli in doma premalo tepli, da bi mu iz glave izbili otročarije …

Pripadati najboljši civilizaciji pomeni ne izstopati. Najboljša civilizacija je uspešna zato, ker so se njeni pripadniki odpovedali svojim posebnostim, nadarjenostim, željam in sanjam ter vse podredili skupnemu cilju: omogočiti najbogatejšim in s tem najbolj imenitnim pripadnikom svoje civilizacije, da vladajo svetu. Koga briga, da lepo igraš kitaro, če je treba streljati s puško ali izdelovati tanke. Če boš s kitaro nadvladal črnsko trobento ali indijski sitar, pa si seveda dobrodošel, da igraš kitaro …

Barbarske družbe cenijo svoje obrtnike in ustvarjalce. Za najboljšo civilizacijo na svetu pa so ti ljudje prepogosto premalo vodljivi in prešibkega duha. Če so pridni in vse dni delajo, si zaslužijo kakšno priznanje. Če preveč mislijo, čutijo in čustvujejo, pa je civilizacija tako vrhunsko zastavljena, da ti občutljivčki hitro znorijo, obubožajo in umrejo, nato pa njihova dela prevzamejo civilizirani ljudje, ki jih znajo pretopiti v denar …

Vendar tudi sposobnost, da iz dreka kuješ denar, ni dovolj. Najboljša civilizacija vseh časov je utemeljena na krvi. Največji bedak prave krvi je vedno vreden več kot največji modrec napačne. Belec je vreden več kot obarvanec. Kristjan je vreden več kot nekristjan. Delodajalec je vreden več kot delavec. Rojak je vreden več kot tujec. Domačin je vreden več kot prišlek. Znanec je vreden več od neznanca. In moški je vreden več kot ženska … Vsi vemo, kam kdo spada in do kod lahko seže. Pokristjanjeni barbari ne morejo nikoli postati civilizirani, kolikorkoli se že trudijo. Samo mi smo lahko mi.

Najboljša civilizacija na svetu je od konca 2. svetovne vojne na udaru. Ko smo se odpovedali evgeniki (ki se počasi vrača), smo se odpovedali svojim temeljem. Okužilo nas je hipijevsko mirovniško gibanje, tuje kulturi osvajalcev sveta. Nato so se pojavile državljanske pravice in z njimi multi-kulti barbarizem, ki je dopuščal črncem, rumenčkom, muslimanom, budistom in ženskam, da doktorirajo in volijo ter postanejo sodniki, direktorji in predsedniki ter sodnice, direktorice in predsednice. Nazadnje pa je žeblje v krsto edine zveličavne civilizacije pričela zabijati še politična korektnost.

In zdaj jo lahko reši samo še fašizem …