Zablode Vesne V. Godina

Članek

Objavljeno Jun 18, 2023

Kot je človeštvo iz leta v leto bolj debelo, so tudi knjige. Nekoč so poljudnoznanstvene knjige pritegnile otroke, danes jih povprečen odrasel komaj drži v rokah. Nekoč je bilo v eni takšni knjigi vse mogoče; bila je kot majhen Google. Modrost zahoda Bertarnda Russela obsega 300 strani, pa je v njej bolj ali manj vsa modrost zahoda. Danes poljudnoznanstvena knjiga osvetli en pojav z enega zornega kota – morda potrdi ali ovrže eno trditev o njem –, pa po obsegu pogosto prekosi Biblijo … Kako to doseže? Tako, da začne opisovati pričesko, obleko, sobo in vzdušje okoli človeka, ki je pisca tako ali drugače zaznamoval pri pisanju knjige … ter nadaljuje v tem skrajno razvlečenem slogu, polnem opisov in gostobesednih miselnih stranpoti … obenem pa se tako neumorno ponavlja, kot da pisec ne verjame, da bodo bralci dojeli, če ne bo stokrat ponovil.

Zablode feminizma Vesne V. Godine nam – hvalevredno – prizanašajo z opisi. Je pa zato nenadkriljiva v umetnosti ponavljanja. Ne ponavlja se kot lajna, ampak tri misli o feminizmu ubesedi na vse možne načine, ki jih slovenščina dopušča, ter jih zlepi s kolikor toliko smiselnim veznim besedilom. Včasih katero ponovi celo znotraj iste povedi … in za to porabi prav toliko strani, kot Russell za modrost zahoda … Če čelite dobiti vtis, kako to izgleda, si preberite strani 242-243.

In katere so te tri misli? Prva je, da je spol izum zahodne družbe. Druga, da je feminizem izum skupine zahodnjakinj in je neuporaben za težave vseh drugih žensk. In tretja, da se feministke ne borijo proti kapitalizmu, ampak da bi bile ženske v njem enakovredne moškim.

Spol izum zahodne družbe? … Tudi jaz sem si zastavil to vprašanje. A v morju takšnih in drugačnih ponovitev trditve, da je spol izum zahodne družbe in da imajo v drugih družbah zanj drugačne opredelitve, nisem naletel na nič odgovoru podobnega. Godina se sicer ves čas sklicuje na antropologinje in antropologe, ki so menda dognali, da je drugod temu drugače, a njihovih dognanj ne navaja. Očitno moramo vzeti na znanje, da je na svetu kup družb, ki svojih pripadnikov nimajo potrebe ločiti na tiste, ki morda lahko rodijo, in tiste, ki tega nikakor ne morejo – ker je Godina to tolikokrat napisala, da že mora držati …

Lahko bi to napisala le enkrat, nato pa nam postregla s primeri. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kako na spolno istovetnost in usmerjenost gledajo drugje; kaj komu dopuščajo in kaj omogočajo. Navedek drugega pisca na straneh 140-142 o tem, kako drugače od Evropejcev (Katerih; kar vseh?) gledajo na telo in dušo Indijanci (Kateri; kar vsi?), je prava poslastica. A takšnih navedkov, ki bi nekaj predstavili, je v knjigi strašansko malo …

Neevropske družbe so pretežno raziskovali Evropejci, pri čemer so uporabljali lastne miselne okvire in besedje. Godina meni, da bi morali tem družbam prilagoditi tudi orodja, načine raziskovanja in mišljenja. A kako naj raziskovalec svojim rojakom predstavi izrazito drugačno družbo drugače, kot da na uveljavljene načine vleče primerjave s tem, kar je rojakom domače? Tudi prevod iz drugega jezika je lahko dobeseden ali dober, ne more pa biti oboje hkrati …

Godina je antropologinja. V knjigi povzdigne antropologijo nad druge družboslovne znanosti (ter nad ekonomsko in feministično teologijo) kot edino, ki se je zavedla svoje evropske omejenosti in jo presegla. Po desetletjih dognanj, s katerimi so Nezahodnjake v očeh Zahodnjakov dodobra utrdili kot manj razvite in manjvredne divjake, so se antropologi menda zavedli svoje napake in jo začeli popravljati.

A če je feminizem izum zahodne družbe, isto velja tudi za antropologijo in znanost vobče. Družboslovje je tako predvsem neskončno razporejanje ljudi in njihovih dejanj v neenakovredne predalčke, ki jih je izumilo razsvetljenstvo. Znanost je rasizem. In ko so antropologi to dojeli, so se zgolj okitili s tem dognanjem in nadaljevali svoje delo. Tako danes kot po tekočem traku nastajajo dokumentarci o življenju ljudi v zabačenih vukojebinah, ki vsi po vrsti z enakimi besedami pripovedujejo, kako jih je kapitalizem uničil. Te besede niso njihove, ampak naše …

Godina je škodo, ki jo je širini zahodnjaškega umevanja naredilo razsvetljenstvo, odlično popisala v 6. poglavju svoje knjige. Težava je le, da je knjiga, vključno z omenjenim poglavjem, proizvod prav te zožitve umevanja. Znanstveno pisanje ima svoja pravila, ki zahtevajo, da vse na predpisan način zložiš v predpisane predalčke. Godina je znanstvenica od glave do pet in je to delo opravila dosledno. Nad zablode feminizma se je spravila oborožena z zablodami družboslovnih znanosti …

Če hočejo ženske enakopravnost, se morajo boriti proti kapitalizmu, ne pa za svoje mesto v njem, trdi Godina – ki se ne bori proti kapitalizmu, ampak za svoje mesto v njem. Že vse življenje je zgledna karieristka kapitalizma, torej – po svoji lastni definiciji – feministka. Kot takšna je slab vzor feministkam, da bi postale drugačne. Poleg tega pa jim skozi vso knjigo soli pamet, kako naj ne počno prav tega, kar dosledno počne sama.

Feministke so in niso znanstvenice. Feminizem je tako družboslovna panoga kot življenjska drža. A njegovo drugo plat Godina načrtno spregleda. Feministke obravnava izključno kot zablodele znanstvenice, duhovno omejene na svoj zahodnjaški vrtiček.

Res je, težave žensk v zahodnih družbah so deloma drugačne kot težave žensk v drugih družbah. A določene težave so univerzalne. Ženske so jih marsikje imele že pred stoletji in tisočletji. Nato so se pojavili Evropejci. Nepovratno so razsuli njihov način življenja in ga na novo zgradili v duhu razsvetljenstva. Odtlej so glavne težave žensk širom sveta – razen v vukojebinah, o katerih niti dokumentarcev ne snemajo – precej podobne. Pravzaprav gre za eno težavo – omejenost.

Ženske so širom sveta omejene v možnostih vedenja, izražanja in vpliva v skupnosti, v nadzoru nad svojim telesom, gibanjem, šolanjem, prostočasnimi dejavnostmi, izbiro poklica in partnerja, načrtovanjem družine, pa v dostopu do zdravstvenih storitev, količini prihodkov in razpolaganju s premoženjem. Upravičeno jih je strah moških, ker so po pravilu žrtve njihovega nasilja, ki ga družba ne preprečuje in blago kaznuje, še raje pa kaznuje njih, češ da so to nasilje izzvale. Glavni bog abrahamskih ver, ki neposredno krojijo življenje več kot polovice žensk na svetu, je namreč skrajno mizogin moški, ki služi kot vzor moškim pripadnikom teh ver. In prav ti moški so kolonizirali svet in neabrahamske moške okužili z mizoginijo, če ni bila že v njih …

Če bi res hotela razširiti obzorja evropskih feministk, bi Godina pisala o težavah žensk širom sveta in o njihovih rešitvah za te težave. Če bi jih hotela odtegniti evropskemu načinu razmišljanja, bi jim predstavila druge načine. Ne bi jih zmerjala. Zdaj je videti kot ženska, ki sovraži ženske in jih krivi za raznorazne težave, ker ne upa kriviti moških, ki so jih povzročili – kot mizoginistka, torej oseba, zaradi katerih feminizem obstaja.

A brez skrbi: če sprejmemo njeno trditev, da je spol zgolj zahodnjaška izmišljotina, to vodi v zaključek, da nihče ne more biti mizogin. Feminizem je torej odveč, Godinin boj proti njemu pa prav tako.

Dosedanje kolumne Gregorja Hrovatina po poglavjih

POGLAVJA

DIKTATURA VEČINE (28): Narodnozabavna telenovela (4);

GOSPODARSTVO: Domače (8), Svetovno (17), Delovni čas (11), Gospodarska rast (8);

LJUDJE S POSEBNIMI IZZIVI: Oni (11), Ljudje okoli njih (16);

MODROVANJE (26): Koronavirus (8);

NASILJE (6): Spolno (20), Družbeno (32), Službeno (5), Vojna (21);

NEDELUJOČA DRUŽBA (32);

NEPREMOSTLJIVE RAZLIKE (24): Vera (26);

ŠPORT (9);

UMETNOST (17): Glasba (3), Književnost (15), Uprizoritve (3), Presoje ustvarjalcev in umetniških del (23), Kratke zgodbe (10);

VLADANJE: Kaj je (39), Kaj bi lahko bilo (28);