Vse slovenske države

Članek

Objavljeno May 14, 2023

Slovenci imamo čuden odnos do zgodovine. Ko dobimo novo državo, o prejšnji nočemo več niti slišati. Odkar imamo Slovenijo, je Jugoslavija v naših očeh siva in zaostala diktatura. Jugoslovani so – iz razumljivih razlogov – izničili obstoj medvojnih okupacijskih oblasti in ustaške Hrvaške. Z izjemo četnikov se za časa okupacije nikomur ni več kolcalo po Kraljevini SHS. V času te kraljevine je predhodna, Avstro-Ogrska, veljala za »ječo narodov«. Za Ilirske province smo sicer slišali v šoli, ni pa nam prodrlo do zavesti, da smo bili tista 4 leta uradno Francozi. Države, ki smo jim pripadali pred Habsburžani, pa so izginile iz naše zavesti. Ni jih ne v učbenikih ne v bajkah. No, v učbenikih sicer so, a ne kot naše … Naši so celjski grofje, a kot da so padli z neba, samostojno vladali neopredeljenemu delu slovenskega ozemlja, utopili eno čarovnico, izumrli in poniknili iz zgodovine … Pred njimi pa, kot da so se raznorazni kralji in cesarji stoletja mrzlično vojskovali za vsako ped Evrope, le ozemlje bodoče Slovenije so pustili vnemar … Na oni strani te črne luknje slovenske zgodovine stojita Samova plemenska zveza in najsvetlejša luč slovenske zgodovine – Karantanija. In ja, tu je še Rimsko cesarstvo. Po mnenju enih to ni naša država, ker nas takrat še ni bilo tu. Drugi trdijo, da smo bili tu že dolgo pred Rimljani, ki so zgolj začasno gostovali na našem ozemlju. Od kod smo prišli in katere ruske reke smo pri tem preplavali, pa se očitno tiče zgolj starinoslovcev. Jasno – vse, kar prihaja z vzhoda, dandanes velja za zaostalo in krvoločno, zato je modro sam sebi zamolčati, da smo od tam prišli tudi mi …

In zakaj ne maramo preteklih držav? V nas tiči globoko prepričanje, da smo bili – z izjemo Karantanije in sedanje Slovenije – vselej zavzeti, podrejeni, v službi nekoga drugega. Nič čudnega; naši lastni učbeniki nam kažejo zgolj sliko iz žabje perspektive: »Bili smo del Habsburškega cesarstva – revna in zatirana dežela,« namesto: »Bili smo Habsburško cesarstvo – mogočna in spoštovana država, ki je segala od Tirolske do Transilvanije, od Sudetov do Dalmacije.« Ko so šli Jernej Kopitar, France Prešeren, Jožef Stefan, Ivan Cankar in drugi na Dunaj, niso študirali v tujini, ampak doma. Sveto-rimsko-cesarec Wolfgang Amadeus, Avstrijsko-cesarec Sigmund Freud, in Avstro-ogrc Franz Kafka so bili njihovi in naši rojaki – nič bolj in nič manj kot so naši Nikola Tesla, Josip Broz, Boris Pahor ali Đorđe Balašević …

Kakšna je torej zgodovina slovenskih državnosti? Gremo po vrsti!

Začnimo z ozemljem! Na ozemlju današnje Slovenije so bile države prej kot na ozemlju Praslovanov. Državnost se je tod začela l. 177 pr. n. št., ko so Rimljani zavzeli Trst. V naslednjih desetletjih so vključili Istro in Notranjsko, med prehodom iz republike v cesarstvo pa še Dolenjsko in severni del, ki je postal Noriška provinca (in pred nekaj leti doživel norišniško renesanso) … Celotno ozemlje Slovenije je tako dočakalo svojo prvo državnost tik pred začetkom našega štetja …

… In jo obdržalo dobrih 450 let – do srede 5. st. n. št.. Takrat so Goti vzhodni del priključili svojemu kraljestvu, poveljnik Dalmacije je izvedel puč in to provinco osamosvojil, Zahodna Slovenija pa je – skupaj z Apeninskim polotokom postala Kraljevina Italija pod Odoakrom in Ostrogoti. Ti so se naselili prav na severovzhodnem robu zadnjega poglavja antične zgodovine. Po desetletjih lakote (536-542), kuge (541-549) in uničujočih vojn z Vzhodnim rimskim cesarstvom (535-554) se je Ostrogotsko kraljestvo v 6. st. skrčilo na območje Severne Italije, kjer so ga do konca pohrustali Langobardi. Antike je bilo nepreklicno konec in pričel se je srednji vek …

Med Huni, Goti in drugimi ljudstvi, ki so v teh nemirnih stoletjih prišli od kdo ve kod, pustili stopinje na slovenskih tleh in izginili iz zgodovine, so bili tudi Slovani. Naši jezikovni predniki so v tem ali onem začasnem kraljestvu doživeli svoj državniški krst – in ostali. Morda prav zato, ker si teh kraljestev niso gnali preveč k srcu …

V opustošeno in komaj obljudeno Panonijo (in Vzhodno Slovenijo) so jim sledili Avari. Danes jih poznamo skoraj izključno iz križank. Toda Avari so konec 6. st. v teh krajih vzpostavili mogočen Avarski kaganat, ki je v boljših letih segal vse do Azovskega morja in še dlje ter trajal dobri dve stoletji. Na severu Slovenije ga je v 7. st. za 35 let nadomestila Samova plemenska zveza, njo pa za nadaljnjih 85 let – do srede 8. st. – Karantanija. A obe sta ozemlje današnje Slovenije tako časovno kot prostorsko zgolj oplazili. Veliko bolj kot Karantanci smo potomci Avarov in po naših žilah teče več avarske kot karantanske krvi … Zakaj o teh mogočnih prednikih ne vemo ničesar, razen da se jim reče tudi »Obri«?

Konec 8. st. so si Franki podjarmili Karantance in premagali Avare. Prebivalci Slovenije so postali Franki. Karel Veliki je bil naš kralj. In Sveto rimsko cesarstvo je naše cesarstvo …

… Razen v Pomurju. Tam so praznino, ki je nastala po zatonu Avarskega kaganata zapolnili najprej Velikomoravci, konec 9. st. pa Madžari … Sveto-rimski-cesarci in Madžari smo bili vse do 16. st., ko so tudi Severozahodni Madžari postali Sveto-rimski-cesarci. Odtlej smo bili samo Sveto-rimski-cesarci do začetka 19. st., ko je Sveto rimsko cesarstvo izdihnilo, na naših tleh pa ga je koj nadomestilo Avstrijsko cesarstvo.

Naš največji pesnik in himnoklepač se je torej rodil v Svetem rimskem cesarstvu in je sveto-rimski pesnik … Le nekaj let kasneje je jugozahodni del Slovenije za 5 let postal Francoski imperij, Napoleon pa domači kranjski trinog. Prešeren je večino življenja preživel v Avstrijskem cesarstvu, ki se je nekaj let po njegovi smrti in porazni vojni s Prusijo preimenovalo v Avstro-Ogrsko. Ta je bila naša domovina do konca 1. sv. v..

Medtem ko smo bili Avstro-ogrci, se je Italija sestavljala v enotno državo. Ko se je ob koncu 1. sv. v. sestavila, je zajemala tudi Jugozahodno Slovenijo. V nasprotju s prepričanjem fašistov pri nas torej nima kakšne silne domovinske pravice; nazadnje je bilo naše glavno mesto na Apeninskem polotoku za časa Langobardov …

Preostala Slovenija do 2. sv. v. ni bila več cesarstvo, ampak Kraljevina SHS. Med vojno smo bili poleg Kraljevine Italije tudi Kraljevina Madžarska, Nemški rajh in NDH. Sledilo je obdobje ene in edine Jugoslavije, ki ni pripadala ne SSSR ne ZDA/EU, ampak je vodila nepripadajoče. To nam še danes odpira vrata kolib v tretjem svetu, ki ga je prvi svet oropal vsega razen kolib. Mi pa smo zdaj končno Slovenci – mislimo, da ropamo tretji svet, medtem pa nas ZDA/EU trpajo v kolibe …

Vse te podatke sem mukoma napraskal iz mnogih virov. Malokateri je v slovenščini in noben ni prvenstveno o Sloveniji. Imamo zgolj črepinje lastne zgodovine in nobene želje, da bi jih sestavili v celoto. Pa tako slikovita situla je …

Dosedanje kolumne Gregorja Hrovatina po poglavjih

POGLAVJA

DIKTATURA VEČINE (28): Narodnozabavna telenovela (4);

GOSPODARSTVO: Domače (8), Svetovno (17), Delovni čas (11), Gospodarska rast (8);

LJUDJE S POSEBNIMI IZZIVI: Oni (11), Ljudje okoli njih (16);

MODROVANJE (26): Koronavirus (8);

NASILJE (6): Spolno (19), Družbeno (31), Službeno (5), Vojna (21);

NEDELUJOČA DRUŽBA (32);

NEPREMOSTLJIVE RAZLIKE (24): Vera (26);

ŠPORT (9);

UMETNOST (17): Glasba (3), Književnost (15), Uprizoritve (3), Presoje ustvarjalcev in umetniških del (23), Kratke zgodbe (10);

VLADANJE: Kaj je (39), Kaj bi lahko bilo (28);