Ko te obiščejo ČUSTVA

Ko pridejo solze, jim pusti, naj tečejo. Tako se telo čisti. Lepo je, če je nekdo poleg, a tudi drugače boš preživel.

Ko pride jeza, ji prisluhni. Čvrsto te opozarja, da ti je nekdo prestopil meje, te ponižal ali kako drugače pustil na cedilu. Od tebe želi, da se soočiš z nalogo, se aktiviraš in spraviš v pogon, v življenje.

Ko se treseš od strahu in ne veš kako naprej, si priznaj, da te je strah. Na smrt strah. Česarkoli že. Treseš se in strah te je do kosti. Drzni si začutiti vse to. Minilo bo. Strah ti sporoča, da potrebuješ okrepiti zaupanje. Znotraj sebe in do drugih ljudi. Ne potrebuješ se vedno vmešavati v zakone življenja, včasih delajo sami. Od strahu še ni nihče umrl, četudi se je stopnjeval do groze in panike. Vse je na svoj način rešljivo, sprejmi ga potrpežljivo in odprto. Si na poti.

Ko pride končno radost, je ne odrivaj stran, četudi je nisi poznal vse svoje odraščanje. Tukaj je, da te usmeri na vredno pot življenja in ti kaže kaj večati v odnosih, v življenju. Tu je, da ti pokaže kako izgleda srečno življenje in da je možno tudi to, čeprav drobec in po drobec. Mogoče jo lahko sprejmeš le malo, za začetek. Dovolj je, kolikor je mogoče.

Mogoče se spontano pojavi humor, ki ga nisi navajen. Nisi navajen sebe zreti kreativnega, izvirnega, humornega in polnega upanja. Pusti, naj zori in se čudi svoji novosti. Naj pride, četudi takrat, ko je najmanj ugodno.

In ko se pojavi ljubezen, ji ne zapri vrata. Nekaterim se ne pojavi celo življenje in šele na skrajnem koncu spoznajo, da so le na to čakali, za to živeli, preživeli. Ko te obišče ta skrivnostna sila, ki je ne more pojasniti nobena psihološka teorija, niti zgodovinski razmisleki, jo le sprejmi. Tu je. Različnih oblik, mogoče le znotraj tebe. Mogoče se ti zdi nerodna, a od blizu smo vsi nerodni, nič kaj suvereni. Nekoč bo prišel čas, ko jo boš lahko delil, razdelil, ubesedil, izrazil, pokazal nekomu, dobila bo svoje pravo mesto v realnosti.

Šele takrat boš zares pogumen, na nek način upornik, neprepoznaven, a ne kar tako. Odpiral boš svet, svet v neznano tudi drugim. Strah jih bo tega, a kmalu bodo tudi sami začutili hvaležnost do te odprtosti, spoznali bodo svoje pristne dele, ki so jih za ceno civilizacije morali vsa ta leta skrivati, tlačiti, se jim odpovedovati, jih tiščati na vse konce in kraje, zanikati, dušiti. Dušiti sebe.

Ko te obišče vse to, ostani s tem, bodi s tem. To pomeni le eno. Postal si ČLOVEK.*****

Ines Majcen
Mag. socialnega dela
Specializantka psihodinamske psihoterapije