
Sto pet milijonov let nazaj gorovje,
ki danes z morjem krita je ravnina,
bilo je spretnih zavrov domovina –
v utrdbe so si zlagali skalovje,
kjer zmajev ni do njih prišlo zobovje.
Daktil nekoč kljub temu ujame Dina
in Harpo skoraj ubije bolečina;
njen ljubi vsak čas zdrknil bo v drobovje …
Ne da ga! Kamen zgrabi, zmaja ustavi –
na krilu kožo ročno mu poreže;
daktil brez Dina urno se odpravi …
Dogodek zavrov par še bolj poveže.
Iz lepih kamnov posteljo sestavi,
kjer mlada zaverjad po njiju pleže …
Galerija

Sorodni članki
Preberite tudi

Povej mi, kako govoriš o čustvih, in povem ti, kako čustvuješ
Modre misli modrih ljudi so včasih tako modre, da boli glava. Ena takšnih misli, ob katerih me zaskeli med ušesi, ko gre skozi enega noter in skozi drugega ven, je Wittgensteinova: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Lahko nadeneš plašnice jeziku? Lahko nadeneš plašnice svojemu doživljanju? In če že, bi lahko bile to ene in iste plašnice? …
Gregor Hrovatin|15. november 2026
Inkluzija, ki to ni – 2. del
Dušan Rutar|12. november 2026
Smrt politične korektnosti
Zakaj se mladeniči nagibajo k fašizmu, mladenke pa k socializmu? Fašizem dekletom ponuja podrejenost, rojevanje in skrb za gospodinjstvo – nič posebej privlačnega. Fantom pa obljublja hitro napredovanje, ugled in denar. Obljuba je resnična: fantje vidijo neizobražene bedake, kako pogumno kršijo zakone in vlečejo za nos državo, a jih ljudje izvolijo in botri jim priskrbijo dobro plačane službe.
Gregor Hrovatin|8. november 2026