
Mi smo kričali, žvižgali in peli,
kolesa so pod nami škripala.
Zagnani smo se sami sebi zdeli,
čeprav je množičnost nam nihala …
A oni? Oni pa samo stojijo;
ne grejo med ljudi, ki ni jim mar.
Policajev se na smrt lahko bojijo,
da s plačanci izvedejo darmar.
Briga jih, imajo dovolj:
»Krivce zaprite za uboj!«
Србија, земља херој …
Mi smo izgledali enotni sprva,
a smo razcepili se kot uran,
pod noge vestno si metali drva,
pozabili, kaj naš zares je plan.
A oni? Niso desni niso levi;
si Ceco pojejo in Đoleta.
Do konca priti hočejo zadevi:
da se poišče krivec – kdo je ta.
Stanje na mestu je boj;
molk izstreljen je naboj …
Србија, земља херој …
Brezveze je, da iščemo razlike;
na koncu vsi želimo isto stvar:
da na oblasti bi imeli like,
ki bi gradili strehe, ne utvar …
Preveč zadev ne zmorejo dojeti,
če za bogate ni, se kar ne da.
A hrbta stret' sto tisoč eni Greti
ne gre, ki tiho Novo leto ima …
»Iger je konec nocoj!«
Pije normale napoj
Србија, земља херој …
Galerija

Sorodni članki
Preberite tudi

Povej mi, kako govoriš o čustvih, in povem ti, kako čustvuješ
Modre misli modrih ljudi so včasih tako modre, da boli glava. Ena takšnih misli, ob katerih me zaskeli med ušesi, ko gre skozi enega noter in skozi drugega ven, je Wittgensteinova: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Lahko nadeneš plašnice jeziku? Lahko nadeneš plašnice svojemu doživljanju? In če že, bi lahko bile to ene in iste plašnice? …
Gregor Hrovatin|15. november 2026
Inkluzija, ki to ni – 2. del
Dušan Rutar|12. november 2026
Smrt politične korektnosti
Zakaj se mladeniči nagibajo k fašizmu, mladenke pa k socializmu? Fašizem dekletom ponuja podrejenost, rojevanje in skrb za gospodinjstvo – nič posebej privlačnega. Fantom pa obljublja hitro napredovanje, ugled in denar. Obljuba je resnična: fantje vidijo neizobražene bedake, kako pogumno kršijo zakone in vlečejo za nos državo, a jih ljudje izvolijo in botri jim priskrbijo dobro plačane službe.
Gregor Hrovatin|8. november 2026