SVOBODA IN ENAKOPRAVNOST

https://yhd-drustvo.si/svoboda-in-enakopravnost/

Predstavljamo multidisciplinarni tim, ki si prizadeva za neodvisno življenje ljudi z oviranostjo v Sloveniji.

Vse naše delo temelji na svobodi, enakopravnosti in vključenosti. Svoboda pomeni pravico do odločanja o lastnem življenju. Enakopravnost zagotavlja enake pravice in možnosti za vse. Vključenost pa pomeni, da skupnost nikogar ne pusti zadaj.

Verjamemo, da ima vsakdo pravico do izbire in dostojanstva.

Naše poslanstvo: opogumiti, podpreti in vključiti. Naš cilj je, da ljudje zapustijo institucije in zaživijo bolj neodvisno, po svojih zmožnostih in željah. To dosegamo z individualno podporo, aktivnim vključevanjem skupnosti in spodbujanjem zaupanja.

Pri vsem, kar počnemo, si prizadevamo za kakovost, raznolikost in dostopnost. To pomeni podporo, prilagojeno edinstvenim potrebam in željam vsakega posameznika.

Prehod iz institucionalnega v skupnostno življenje je zelo osebna pot. Z vsako osebo tesno sodelujemo pri načrtovanju vsakega koraka. Najprej poskušamo razumeti njene želje, kje želi živeti in kakšno podporo potrebuje. Nato ji pomagamo najti primeren dom in okolico. Okoli njih vzpostavimo močno podporno mrežo, vključno z osebnimi asistenti, prostovoljci in sosedi. Zaupanje in pogum sta temelj vsega, kar počnemo. A ta pot ni namenjena le posamezniku; gre za skupnost kot celoto. Deinstitucionalizacija je uspešna le, če sodelujejo vsi. Vključujemo lokalne skupnosti in sosede, ozaveščamo in spodbujamo sprejemanje.

Akcijski načrt za deinstitucionalizacijo izhaja iz več kot 30-letnih izkušenj in praks Društva YHD. Deinstitucionalizacijo razumemo kot političen, človekovopraven in emancipatoren proces, ne zgolj kot socialnovarstveno reformo.

Naš cilj je razgraditi institucionalno logiko sistema in prenesti moč, sredstva ter odločanje neposredno v roke uporabnikov – ljudi z oviranostjo.

Ključni elementi načrta:

1.     Individualno načrtovanje podpore – vsaka oseba sama določi, kakšno podporo potrebuje in kako jo želi prejemati.

2.     Izvajanje podpore na domu uporabnika – storitve pridejo k človeku v njegovo okolje, namesto da se človek prilagaja instituciji.

3.     Povezovanje storitev različnih sistemov – tesno sodelovanje med socialnim varstvom, zdravstvom, šolstvom, zaposlovanjem in drugimi področji.

4.     Vrstniška podpora – pomoč in spremljanje s strani ljudi z lastno izkušnjo oviranosti.

5.     Aktivno sodelovanje uporabnikov – ljudi z oviranostjo vključujemo v vse faze načrtovanja in razvoja skupnostnih storitev.

S tem pristopom gradimo družbo, v kateri ima vsak človek možnost živeti neodvisno, dostojanstveno in enakopravno v svoji skupnosti.

V Društvu YHD deinstitucionalizacijo namenoma označujemo kot političen proces, ker gre za vprašanje moči, pravic in sistemskih sprememb, ne le za »boljše socialne storitve«.

Kaj to konkretno pomeni?

1.     Prenos moči od sistema k uporabnikom

Institucije (zavodi) predstavljajo hierarhično, strokovno vodeno logiko: strokovnjaki odločajo o življenju osebe z oviranostjo (kje bo živela, kaj sme početi, kako se bo preživljala). Politični vidik: uporabniki (ljudje z oviranostjo) naj prevzamejo nadzor nad svojim življenjem – odločajo o podpori, storitvah in sredstvih. To je premik od paternalizma k samoodločbi.

2.     Od medicinskega/charity modela k modelu človekovih pravic

Klasični pristop vidi hendikep kot »bolezen ali problem posameznika«, ki ga je treba »popraviti« ali »skrbno varovati«. YHD sledi socialnemu in pravnemu modelu (kot Konvencija ZN o pravicah invalidov – CRPD): hendikep je posledica družbenih ovir in diskriminacije. Zato deinstitucionalizacija ni humanitarna reforma, temveč boj proti strukturni diskriminaciji in za enakopravnost.

3.     Razgradnja institucionalne logike

Institucije ustvarjajo odvisnost, izolacijo in izgubo avtonomije. Politično: to je kritika obstoječega socialnovarstvenega sistema, ki še vedno temelji na starih institucionalnih modelih iz prejšnjega stoletja. YHD zahteva sistemsko spremembo – prenos sredstev iz zavodov v skupnostne storitve (osebna asistenca, podporno bivanje ipd.).

4.     Emancipatorni in vrstniški pristop

Ljudje z lastno izkušnjo hendikepa niso le »uporabniki«, ampak aktivni politični akterji: načrtujejo, izvajajo, nadzirajo in kritizirajo politike. To je oblika emancipacije in političnega opolnomočenja marginalizirane skupine.

5.     YHD vidi deinstitucionalizacijo kot del širšega boja za socialno pravičnost, proti vsem oblikam segregacije in za inkluzivno družbo.

Zato naše delo vključuje zagovorništvo, izobraževanje, kritiko politik in mednarodno sodelovanje.

Za YHD deinstitucionalizacija ni tehnična reforma socialnega varstva, temveč politično vprašanje prerazdelitve moči v družbi – od birokratskih institucij k ljudem z oviranostjo, ki zahtevajo polno državljansko enakopravnost in samoodločbo.

YHD ga razume kot pravico do neodvisnega življenja tukaj in zdaj, ne kot postopen socialnovarstveni projekt

 Elena Pečarič