
Vesel sem, da nimam hčere.
… Da bi se gledala v ogledalo, ali je lepa,
se spraševala, ali je drugim všeč,
in se sekirala, če komu ni …
… Da bi si pulila dlake, se brila …
Včasih smo se brili samo moški.
Zdaj se brijejo le še puhobradci in šminkerji
in ženske … Skoraj po vsem telesu in ves čas.
Bognedaj, da se pojavijo z narastkom pod pazduho …
… Da bi se česala, hodila okoli z ogledalcem in glavnikom,
in si ne bi dovolila, da ni vsak trenutek top …
… Da bi nase zlivala kemijo,
ubijala svoj vonj,
dišala po nečem, kar sploh ni ona,
hotela biti nekaj drugega in nekdo drug …
… Da bi vase brizgala kemijo,
ustvarila iz obraza masko,
gladko in podobno drugim,
ki jo je nemogoče sneti …
… Da bi bila ves čas v dvomih glede sebe,
da bi dvomila v prijatelje, ali so res to,
ke bi se vsi ves čas pretvarjali – tako kot ona …
… Da bi iskala svoj izraz, osebnost,
skakala iz ene maske, poze v drugo,
nikoli pa bila le to, kar je …
Iskrenost, pristnost danes ni več in.
… Da bi praznovala rojstne dneve v gostilni
s hamburgerji in animatorjem, ki bi ji kradel šov …
… Da bi v družbi jedla, pila svinjarijo, ki redi, tako kot drugi,
doma pa se afnala, stradala in hujšala
– tako kot druge vsaka zase …
… Da bi nosila neudobne tangice in petke,
tesne modrčke čez dojke, ki jih ni,
čez ledvice, ki so in jih zebe, pa prav nič …
… Da bi udobje zmeraj žrtvovala za lepoto,
prepričana, da dela to zaradi sebe,
ne zato, ker to zahteva družba …
… Da bi gledala nasilje med vrstniki,
ga povzročala ali bila njegova žrtev
– tiha, glasna članica skupine, ki izloča,
ali tiha, glasna črna ovca …
… Da bi gledala razlike med vrstniki,
zviška ene merila in drugim z občudovanjem
oproščala laži, krivice, zlo;
in terjala od mene, česar noče in ne rabi,
ker le, če to ima, pripada tistim, ki imajo …
… Da bi odraščala v svet, ki ji je že dal vedeti,
da ga prihodnost ne zanima, da bo vedno slabše,
da naj ne misli, naj živi za danes, zase,
ker ji nihče ne bo pomagal …
Vesel sem, da nimam hčere,
tudi če ne bi bila takšna,
če bi spregledala vse to,
in bi iskala svojo pot,
pristna, svoja, sočutna, edinstvena, …
sama ali v družbi čudakov,
kot ona izgubljenih v vesolju …
To ni svet za hčero
ki jo imaš rad.
Galerija

Sorodni članki
Preberite tudi

Povej mi, kako govoriš o čustvih, in povem ti, kako čustvuješ
Modre misli modrih ljudi so včasih tako modre, da boli glava. Ena takšnih misli, ob katerih me zaskeli med ušesi, ko gre skozi enega noter in skozi drugega ven, je Wittgensteinova: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Lahko nadeneš plašnice jeziku? Lahko nadeneš plašnice svojemu doživljanju? In če že, bi lahko bile to ene in iste plašnice? …
Gregor Hrovatin|15. november 2026
Inkluzija, ki to ni – 2. del
Dušan Rutar|12. november 2026
Smrt politične korektnosti
Zakaj se mladeniči nagibajo k fašizmu, mladenke pa k socializmu? Fašizem dekletom ponuja podrejenost, rojevanje in skrb za gospodinjstvo – nič posebej privlačnega. Fantom pa obljublja hitro napredovanje, ugled in denar. Obljuba je resnična: fantje vidijo neizobražene bedake, kako pogumno kršijo zakone in vlečejo za nos državo, a jih ljudje izvolijo in botri jim priskrbijo dobro plačane službe.
Gregor Hrovatin|8. november 2026