
Na svetu preveč je gorja,
brat brata več ne pozna,
sosedi vsi skregani do krvi,
drug drugega obirajo do kosti,
njih vse streljajo nasprotne si strani.
Trdnjave že dolgo več ne stojijo,
lovci vmes vse lovijo,
konje so zdavnaj pojedli,
pešaki v nemilost so zabredli.
Otroci pa neskončno trpijo,
v vrstah za hrano stojijo,
svoje krhke živote nastavljajo,
ostrostrelcem se predajajo,
kar tankovski rafali ne pokončajo,
lakota, panika in žeja dokončajo.
Vsi so hrabri mučeniki,
izginjajo tiho dan za dnem,
medtem, ko se ostalemu svetu,
to ne zdi problem.
Protestne note zavaljenih ljudi,
ki jih tam nekje na varnem,
za dobrobit njih skrbi,
za status in ugledni položaj,
pa kaj jih briga,
ko izgine otročaj,
ki je pahnjen v prezgodnjo smrt,
nedolžen in do konca zavrt.
Miru za vse bi si želel,
da bi vsak od njih postal vesel,
sosed sosedu brat,
in ne bi se več izvajal ta krvavi šah mat!
Eli
Galerija

Sorodni članki
Preberite tudi

Film Boter in pravi botri
Kot se za dober film spodobi, ti da Boter misliti vsakič, ko ga gledaš. Zdaj mi je dal misliti o botrih v resničnem življenju …
Gregor Hrovatin|23. avgust 2026
ESTETIKA BIVANJA
O Ivanu, brezdomstvu, dostojanstvu in kakovosti življenja
Za-misli.si|18. avgust 2026
Kdo bo skrbel za starce in invalide?
Raven institucionalne in domače oskrbe, ki jo premoremo zadnja leta, je vrhunec, ki ga je naša civilizacija zmožna nuditi. Bolje ne bo nikoli. Prej je bilo slabše in potem bo slabše.
Gregor Hrovatin|15. avgust 2026