
Ta zapis je vaja v mišljenju.
Nosečnost in porod sprožata spremembe v delovanju telesa, močna in hitra nihanja količine hormonov, kar povzroča močna in spremenljiva čustva, nedvomno pa vpliva tudi na tok misli. To zadnje je najbolj zanemarjen vidik. Nosečnic in porodnic nihče ne sprašuje, kaj mislijo; če povedo same od sebe, pa se to pripiše hormonom in čustvom. S svojimi razmisleki in uvidi so torej precej same.
Telesa nosečnic in porodnic so telesa narkomank, le da mamila proizvajajo sama. Za mamila pa vemo, da imajo različne učinke. Ena onesposobijo mišljenje ter okrepijo obstoječa čustva in razpoloženje (npr. alkohol). Druga zagotovijo čilost misli na račun zaznavanja potreb telesa (npr. kokain). Tretja onesposobijo vse in povzročijo vznesenost (npr. heroin). Četrta pa vse okrepijo in povzročijo mistično vseumevanje in povezanost z vesoljem (npr. LSD in nekatere gobice).
Če lahko telesa nosečnic in porodnic proizvedejo mamila četrte vrste, te ženske naenkrat vidijo svet, družbo, svojo družino, partnerja in sebe, svojo in otrokovo prihodnost takšne, kot so: brez družbeno predpisanih predpostavk, brez mask, brez privzgojenih samoslepil, brez opranih možganov. Svet postane kraj, ki ga človeštvo – vključno z žensko in njenimi bližnjimi – vztrajno in pospešeno uničuje. Družba je polna ljudi, ki mislijo in čutijo nekaj drugega, kot kažejo. Družinska slika ni takšna kot na fotografijah. Ona sama in njeni bližnji so utrujeni od dela in prizadevanj za dobro in uspešno življenje, morda odtujeni drug od drugega in od sebe. In prihodnost je črna: njen otrok bo skoraj zagotovo živel slabše, kot ta hip živi ona, vsekakor pa bo živel v veliko slabšem, bolj nepredvidljivem, nezdravem in nevarnejšem svetu.
Žensko, ki je neumorno gradila svoje življenje kot pridna hči, vzorna učenka, prijazna soseda, marljiva delavka in očarljiva partnerka, naenkrat prestreli spoznanje, da so bile vse to maske, pod katerimi tiči nekdo, ki ga niti ona sama ne pozna, in ta nekdo bo vsak čas ali je pravkar postal mati v svetu, ki je brez slepil videti čisto drugačen … Nato pa ji rečejo, da je to prehodno, da naj pridno jé tablete, pa bo prišla k sebi. To ji rečejo, ko je bolj pri sebi, kot je bila in bo kdajkoli v življenju.
Ta zapis je treba brati brez predsodkov. Mogoče je poln udarec mimo. Njegov namen ni, da se bralci odpravite v Indijo in odkrijete Ameriko, ampak da vas navduši za potovanje po lastnem oceanu duha.
Galerija

Sorodni članki
Preberite tudi

Kdo so naši vzorniki
Ko prerastemo občudovanje mami in atija ter navdušenje nad vzgojiteljico in učiteljico, se skoraj vsi zagledamo v politike, podjetnike, umetnike ali športnike.
Gregor Hrovatin|27. junij 2026
Ob dnevu državnosti ali kdo jamči za pravo stran (Dušan Rutar)
Dušan Rutar|23. junij 2026
Ima znanost rok trajanja?
Je znanost vezana na kapitalizem? Je najboljši možni način razmišljanja in raziskovanja vseh časov in prostorov, ali je morda le način, ki stoji in pade znotraj krščanske belske družbe v stoletjih od konca srednjega veka, zaznamovanih z izčrpavajočimi verskimi vojnami, genocidno-sužnjelastniškimi osvajanji sveta in industrijskim uničevanjem narave?
Gregor Hrovatin|21. junij 2026