Portal za kritično misel
Zakaj se vedno odločamo narobe
Kolumne

Zakaj se vedno odločamo narobe

Gregor HrovatinGregor Hrovatin7. junij 2026
Delite:

Predstavljajte si, da ste žival. Tebi in tvojim ljudje krčijo življenjski prostor, vas iztrebljajo, morda tudi trpinčijo. Njihov izgled je nenavaden, njihova dejanja so nedoumljiva, življenjski prostor, s katerim nadomeščajo tvojega, pa je nevaren, umazan in strupen. Nato dobite možnost preživeti življenje v telesu človeka, da to čudno vrsto proučite. V naslednjem se ponovno utelesite kot predstavnik svoje živalske vrste, da bi ji s pridobljenim znanjem pomagali preživeti človeško bližino. Kakšna bi bila vaša dognanja? Kaj ljudje počnejo in zakaj?

Nedvomno bi vam tekom človeškega življenja padla v oči neverjetna VZTRAJNOST pripadnikov te čudne vrste. Človek ne bo le tolkel s kamnom ob oreh, da ga zdrobi, ampak bo tolkel s kamnom ob kamen, da bo ustvaril kladivo in nakovalo za orehe. Orodja bo izboljševal, dokler ne bo izumil takšnega, s katerim bo oreh pripeljal na Mars, ga tam posadil in ohranjal pri življenju … Tekel in hodil bo za živalmi, dokler se te od bežanja ne bodo zgrudile. Nato jih bo ujel in strpal v hleve, nazadnje pa bo izdelal stroje, ki bodo izdelali stroje, ki bodo sami 'poskrbeli' za živali od oploditve do zrezka na mizi … Strgal in grizel bo usnje, pletel niti in jih zlagal v tkanine, nato pa izumil stroje, ki bodo oblačila izdelovali v takšnih količinah, da jih bo 'moral' neumorno nakupovati … Pobral bo ogenj, ga nesel domov in neumorno krmil s kurivom. Med počasnim umiranjem od zastrupitve dihal z dimom bo pokopaval zgorele svojce ter obnavljal pogorela bivališča, vasi in mesta. Les bo nadomestil s premogom, nafto, plinom, radioaktivnimi snovmi in nazadnje smetmi … Česarkoli se bo lotil, bo to počel vztrajno, ne glede na utrujenost, na zdravje, pogosto tudi na potrebe. Tudi če se bo igral, se bo igral na življenje in smrt. Med obredi bo padal v trans, se na smrt omamljal ter postavljal vedno nove rekorde v številu udeležencev in oglušujoči glasnosti. Obklesal in poslikal z barvami bo najbolj odročne dele jam, celotna svetišča in palače, ulice in nebotičnike ter celo nebo. Krancljal bo tudi pohištvo in pribor, dokler tega dela ne bo prepustil strojem (ki bodo iz neznanega razloga vse te reči izdelovali povsem neokrancljane, oglate in puste). Prijateljska merjenja moči bo spremenil v poklicna tekmovanja, včasih na življenje in smrt, ki bodo najbolj hitre, močne in spretne skozi leta pretiravanja in poškodb spreminjala v pohabljence.

Ljudje niso vztrajni le pri tem, kar skušajo doseči. Enako odločni in neustavljivi so tudi, ko drug drugemu preprečujejo, da bi dosegel, kar želi doseči. To počnejo ljudem, ki jih vidijo kot rivale, pogosto pa zgolj za zabavo. Včasih je videti, da se svoje hudobije sploh ne zavedajo. Tako kot so neusmiljeni do dreves in živali, so tudi do ljudi. Sobivati so sposobni le s tistimi, ki jih imajo za sebi enakovredne. Večvrednim se prilizujejo in udinjajo, za manjvredne, kamor sodi tudi nečloveška narava, pa velja: »Izkoristi in izžemi!« ali: »Zatri in uniči!« Tretje poti ni.

Ljudi odlikuje tudi LAGANJE. Pripadniki živalskih vrst z dobrim vohom živijo v svetu večne in neutajljive resnice. Drug drugega ne morejo prinesti okoli, zato tega niti ne poskušajo. Ljudje pa se ves čas pretvarjajo – ko je potrebno in ko ni. Laganje povzdigujejo v umetnost. “Dobiti nekoga na finto” je vaja za otroke, “prinesti druge naokoli” pa je za marsikoga poklic. Ljudje, ki službeno izkoriščajo zaupljivost ljudi, da jih lahko osiromašijo, so cenjeni. Ljudje, ki služijo s tem, da bogatijo življenja drugih, niso. Očitka, da izkoriščajo ljudi, so pogosteje deležni drugi kot prvi.

Laž ima morda kratke noge, a kar se tiče človeštva, ima vsekakor zelo dolgo brado. Kot mnoge živali, so tudi davni lovci in nabiralci vzneseno opazovali nebo. Pri tem so se jim porajala vprašanja o naravi nebesnih teles, o njihovih tirnicah in o razlogih za njihov obstoj. Opazovali so pokrajino in druga živa bitja ter se spraševali, od kod nenavadne oblike in pojavi. Na čisto vsa vprašanja so si odgovorili z lažmi. Te laži so spreminjali in nadomeščali z novimi, se zaradi njih kregali in spopadali. Ko je peščica ljudi izumila znanost in s tem način, kako na ta in mnoga druga vprašanja odgovoriti z resnico, so jih ostali kaznovali, zasmehovali ali v 'najboljšem' primeru prezirali. Če morajo izbirati med škodljivo lažjo in koristno resnico, bo večina ljudi izbrala laž.

Tretja izstopajoča značilnost ljudi so NAPAČNE ODLOČITVE. Igranje z ognjem je tej vrsti opic prineslo mnoge koristi. Več stotisočletna škoda zaradi požarov, zastrupitev z dimom, težav z dihanjem in opeklin kot da ne šteje … Prav tako ne namerno in nenamerno požgana narava in v zadnjem času pregreto podnebje … O izgubi sposobnosti preživeti brez zunanjega vira toplote pa skoraj nihče ne razmišlja. Človeštvo velik del življenja porabi le za izdelavo in vzdrževanje toplih hiš, oblačil in hrane, ker brez njih ni več sposobno živeti. In ne le to – na svojo šibkost je nadvse ponosno in jo imenuje “civiliziranost” …

Tako rekoč vse, česar se ljudje lotijo, povzroča težave: naravi, drugim ljudem, pogosto celo njim samim. In ko te težave rešujejo, ustvarijo nove. Reševanje radi zaupajo tistim, ki so težave povzročili – ti pa jih radi rešujejo tako, da jih pomnožijo in poglobijo. Težave lova in nabiralstva so 'reševali' s kmetijstvom; težave slabih letin in poginov živine s plenjenjem; težave plenjenja z utrdbami in vojsko; težave vojn z državami in kralji; težave kraljevin z demokracijami, težave demokracij z diktaturami in težave diktatur spet s kraljevinami. Vsakič je bilo več dela in več skrbi, število in količina težav pa se ni prav nič zmanjšala. Delež človeštva, ki je lačno, žejno, pohabljeno, bolno in nesrečno, ni prav nič manjši, kot je bil pred 65.000 leti, ko smo pričeli slikati in igrati na piščali ali pred 15.000 leti, ko smo se pričeli udomačevati z volkovi. Morda je celo večji …

Kaj bi torej po človeški izkušnji sporočili pripadnikom svoje 'prave' živalske vrste? Da so ljudje obsedeni, nepredvidljivi, hudobni in nori. Tudi 'dobronamerni' te bodo zelo verjetno uspavali, pretipali, ti vzeli kri in te obtežili s sledilno napravo ali zaprli v ogrado. Takšnih, ki te bodo rešili iz težav (ki so ti jih povzročili drugi ljudje) in izpustili, pa je le za vzorec … Kako naj se 'tvoji' zaščitijo pred človeškim lomastenjem? Tako, da se ljudem in njihovim opustošeniščem v širokem loku izogibajo. Razen če gre za življenje, naj se izogibajo njihovi hrani; če že ni strupena, je zdravju škodljiva. Če kje zaznajo kaj oglatega z ravnimi ploskvami, naj to uničijo; verjetno je kamera, ki vohuni za njimi. Če zaznajo človeka, naj se potuhnejo ali zbežijo. In počakajo še nekaj tisočletij, morda celo stoletij, da se ta čudna vrsta lastnoročno iztrebi … Ali nekaj desettisočletij, da se 'izrodi' nazaj v kolikor toliko znosno opico …

Delite:

Galerija