Nikoli ne bom pozabila besed moje stare mame, predvsem pa zgodbe o njeni ljubezni – mojem dedku, ki je umrl še pred mojim rojstvom. Moja stara mama je namreč verjela, da mora ob smrti s seboj ponesti prevleko za blazino – del svoje dote, na kateri je bila izvezena njuna ljubezen ter njuni imeni in priimek po starem očetu. Tako bi jo njen ljubljeni prepoznal in njuna ljubezen bi živela na onem svetu, ne da bi prenehala. Stara mama je bila utelešenje vzdržljivosti, delavnosti in vere; ni igrala igrice, temveč je ljubila in ostala predana svoji ljubezni do smrti in onstran sveta. Babica ni ne brala ne pisala; zanjo se je znanje skrivalo v pripovedovanju zgodb in v poslušanju pripovedi, četudi preko radijskega sprejemnika. Niti sanjala ni, da po svetu hodijo ženske upornice in da je zgodnji feminizem pravo ljudsko gibanje.
Situacija žensk v današnjem času ni bistveno drugačna, kot je bila od nekdaj, glede ljubezni in kar se tiče žensk, ki držijo do vrednot materinstva in družine. Tudi danes po svetu hodijo ženske upornice, ki razvijajo različne vrste ženskih gibanj. Temeljna definicija feminizma ga opredeljuje kot gibanje za odpravo seksizma ter seksističnega izkoriščanja in zatiranja. Delo radikalnih in revolucionarnih feminističnih mislecev skorajda ne dobi pozornosti. Kadar pa se zgodi, da dobi pozornost in naklonjenost, ga diskreditirajo konservativne frakcije, ki se razglašajo za feministične. Zdi se, da je edino pravo upanje feministične osvoboditve vizija družbene spremembe, ki upošteva načine, kako prepleteni sistemi razrednega zatiranja, rasizma in seksizma ohranjajo izkoriščanje in zatiranje žensk. Vsaj to pomeni ustvarjati gibanje, v katerem se izobraževanje za kritično zavest začne tam, kjer so ljudje. Denimo, da je to demokratični socializem z vizijo participativne ekonomije v kapitalizmu, z vizijo, katere cilj je nasprotovati razredni hierarhiji in jo spreminjati. To pomeni, da lahko ljudje, uvrščeni v višji ekonomski razred, denar, ki ga zaslužijo, uporabljajo za prerazdelitev bogastva, da ga lahko z pazljivim dajanjem in deljenjem uporabljajo za krepitev ekonomske blaginje drugih. Očitno je, da je vizija brezrazrednih hierarhij zavajajoča, utopična ideja. Vsakodnevni seksizem, rasizem in drugi izmi so prav toliko proizvod kulture pridobivanja kot izraz načina, kako sta organizirani ekonomija in politika. Zdi se, da brez ustvarjanja nove čustvene kulture in veliko upanja ne bomo mogli doseči pomembnih sprememb. Razrednega zatiranja in izkoriščanja ne moremo spremeniti, ne da bi vsi spremenili način razmišljanja o pridobivanju in dajanju. Razred je daleč več kot le denar; dotika se vseh nas, kjerkoli živimo, pa naj smo ekonomsko privilegirani ali prikrajšani. Samo takšen feminizem lahko razumem in sem motivirana za razmišljanje ter delovanje v teh smereh. Feministična revolucija je odločilni dejavnik pri vzpostavljanju družbene pravičnosti, ki se osredotoča predvsem na težave žensk in otrok. In ne samo to, ampak je tudi ključna pri vzpostavljanju novega ekološkega ravnovesja, potrebnega za preživetje človekove vrste v 21. stoletju.
Prišli smo daleč, večinoma smo imeli pripravljene dote, in bomo še dali svetu tako ali drugače. Kaj bo svet ponudil našim otrokom in kaj oni njemu, kakšen glory box bodo imele nove hčere, zaenkrat ne moremo vedeti. Trenutno poteka kontradiktorna promocija tako imenovanega transhumanizma. Vesel Marec.
Martina Karafiloska Chiuia
pred 6 dnevi