Ministrstvo za solidarno prihodnost
Dunajska cesta 21
1000 Ljubljana
Ljubljana, 27. 7. 2025
Spoštovani,
ponovno podajamo prijavo zaradi molka organa in prosimo za ukrepanje, saj tudi po številnih klicih in pogovorih po telefonu z odgovornimi ni bilo odziva. Iz neodgovorov in sprenevedanja na vašem ministrstvu, lahko sklepamo, da imate očitne težave z logičnim sklepanjem in razumevanjem kompleksnejših stavkov, zato nameravamo vztrajati, saj želimo in pričakujemo, da boste jasnejše odgovorili in se ne boste mogli izogniti svoji odgovornosti. Takšna ignoranca, sprenevedanje in ne odzivnosti se nam zdita skrajno neprimerna in žaljiva do uporabnikov, ki spadajo pod ta resor in do javnosti, ki ima pravico vedeti, saj izvajate storitve, ki bi morale biti nam v korist ter podporo. Želimo tudi vsebinske odgovore na vprašanja v obeh člankih, saj nas na pristojnem ministrstvu očitno ne jemljete resno, ker so naša vprašanja in sklepanja za vas očitno neprijetna.
1. Zakon o dolgotrajni oskrbi predvideva Register izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki bo uradna evidenca in bo pregled nad izvajalci na lokalni in nacionalni ravni. Vse te besede, da nam na koncu povedo, da registra še vedno nimate in da ga vzpostavljate in zato uradnih podatkov o izvajalcih dolgotrajne oskrbe nimate? Ali smo prav razumeli vaš odgovor?
Sam Register izvajalcev dolgotrajne oskrbe je vzpostavljen (v nadaljnjem besedilu: RIDO). Trenutno poteka vpis izvajalcev dolgotrajne oskrbe RIDO, vsaj tistih, ki imajo popolno dokumentacijo (dokazila), ostali so pozvani k dopolnitvam vlog za vpis v RIDO. Ker je RIDO tudi javen, bo seznam izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki so vpisani v RIDO, objavljen v kratkem. Javni seznam se bo redno posodabljal.
2. Katera so jasna merila, ki ločijo storitev osebne asistence od storitve dolgotrajne oskrbe, saj obe storitvi vključujeta tudi osebe z različnimi statusi invalidnosti?
Storitvi osebne asistence in dolgotrajne oskrbe sta si lahko na prvi pogled podobni, saj obe vključujeta podporo osebam z različnimi stopnjami invalidnosti ali potrebami po pomoči. Vendar pa ju jasno ločujejo naslednja merila:
1. Namen storitve:
o Osebna asistenca je namenjena podpiranju samostojnega življenja in aktivnega vključevanja v družbo. Gre za storitev, ki temelji na človekovih pravicah in izhaja iz Konvencije ZN o pravicah invalidov.
o Dolgotrajna oskrba je namenjena zagotavljanju pomoči pri opravljanju osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih, kadar posameznik tega ne zmore več sam zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti.
2. Uporabniška skupina:
o Osebna asistenca je namenjena predvsem osebam z invalidnostjo med 18. in 65. letom starosti, ki želijo živeti čim bolj neodvisno.
o Dolgotrajna oskrba je namenjena starejšim, kronično bolnim in drugim osebam z zmanjšano funkcionalnostjo, ne glede na status invalidnosti, zlasti kadar potrebujejo institucionalno oskrbo ali storitve na domu.
3. Filozofija in načelo delovanja:
o Osebna asistenca je pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo. Pri izvajanju osebne asistence mora imeti uporabnik nadzor nad organizacijo in oblikovanjem storitev osebne asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje ter želje. V primeru nezmožnosti upravljanja z lastno asistenco, naloge uporabnika prevzame njegov zakoniti zastopnik. Kot osebna asistenca se šteje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri komunikaciji in obvezna prisotnost pri uporabniku v primeru najtežjih invalidnosti, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih in aktivnostih, v katere je uporabnik vključen.
o Dolgotrajna oskrba temelji na strokovni presoji in organiziranem sistemu izvajanja, kjer pomoč zagotavlja ustanova ali pooblaščeni izvajalec.
4. Financiranje in sistemska umeščenost:
o Osebna asistenca se financira iz državnega proračuna kot pravica po Zakonu o osebni asistenci.
o Dolgotrajna oskrba je urejena v okviru sistema obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, kar pomeni drugačen vir financiranja in način uveljavljanja pravic.
Predlagamo tudi, da si ogledate mednarodne dokumente, zlasti Konvencijo ZN o pravicah invalidov, ki je temelj osebne asistence, ter Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), kjer so jasno opredeljeni pogoji, namen in cilji dolgotrajne oskrbe.
3. Kakšni so strokovni in vsebinski razlogi, da se osebna asistenca trenutno vrednoti 17.25 evr na uro, dolgotrajna oskrba pa je ovrednotena 32,93 evra?
Razlika med vrednotenjem ure osebne asistence (17,25 €) in urne postavke storitve dolgotrajne oskrbe (32,93 €) je posledica različnih vsebin, strukture storitev, organizacijskih modelov in sistemskega financiranja, ne pa preprostega neposrednega primerjanja »cene ure dela« in ostalih pripadajočih izdatkov.
Ključni strokovni in vsebinski razlogi za razliko so:
1. Vsebina storitve in obseg vključene podpore:
o Cena osebne asistence zajema stroške, povezane z zaposlovanjem osebnih asistentov, ter stroške, povezane z organizacijo in izvajanjem osebne asistence.
o Cena dolgotrajne oskrbe pa vključuje celoten paket storitev: poleg neposredne oskrbe tudi zdravstvene storitve, strokovni nadzor, administrativno vodenje, usklajevanje izvajanja storitev, dokumentacijo, spremljanje kakovosti, itd.
2. Način izvajanja storitve:
o Pri osebni asistenci uporabnik sam izbere asistenta in določa, kako bo pomoč potekala – gre za model neformalnega vodenja.
o Dolgotrajna oskrba se izvaja prek organiziranih javnih ali zasebnih izvajalcev, z vso pripadajočo infrastrukturo, odgovornostjo, kadrovskim zaledjem in standardizacijo storitev.
3. Proračunski in zavarovalniški model:
o Osebna asistenca se financira iz državnega proračuna, kjer je cena določena glede na metodologijo za izračun cene ure storitve osebne asistence in v Pravilniku o osebni asistenci opredeljenih stroškov, povezanih z delom osebnih asistentov in stroškov, povezanih z organizacijo in izvajanjem osebne asistence.Če je uporabnik upravičen do prejemanja dodatka za pomoč in postrežbo oziroma do drugih denarnih prejemkov zaradi potrebe po tuji negi in pomoči, uporabnik sofinancira osebno asistenco pri izbranem izvajalcu osebne asistence v višini polovice navedenega prejemka.
o Dolgotrajna oskrba pa je sestavni del zavarovalniškega sistema, kjer se cena oblikuje na podlagi polnega ekonomskega obračuna vseh stroškov izvajanja (tudi amortizacija, IT-sistemi, koordinacija, supervizija ...).
4. Različen cilj in zakonodajna podlaga:
o Osebna asistenca je pravica, ki omogoča neodvisno življenje in enakopravno vključevanje v družbo.
o Dolgotrajna oskrba pa zagotavlja varnost, dostop do osnovne nege in razbremenitev družine v starosti ali pri večji odvisnosti.
Ne gre za vrednotenje “iste storitve” – temveč za dve različni storitvi, ki imata vsak svojo funkcijo, sistem izvajanja in strukturo stroškov.
4. Zakaj je avtomatizem, da se za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe odvzame/sofinancira z celotnim dodatkom pomoči in postrežbe (DPP), z razliko od osebne asistence, kjer uporabnik prispeva zgolj polovico DPP, če ga ima; če ne, pa nič? Kako to utemeljuete z vidika MDS in MDDSZ? Bistvena razlika obeh storitev je tudi maksimalnemu obsegu ur storitev, saj je pri dolgotrani oskrbi obseg storitve 25,5 ur na teden, osebna asistenca pa lahko dosega tudi do 168 ur tedensko.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je sistemsko uredil področje dolgotrajne oskrbe, na način, da je jasno postavil pogoje za pridobitev pravic in njihov obseg, tudi z vidika razpoložljivih virov financiranja. Med drugim je tudi jasno opredelil pravice, ki se štejejo kot primerljive in se izključujejo s pravicami iz naslova dolgotrajne oskrbe.
V okviru pravice do osebne asistence uporabnik sofinancira osebno asistenco pri izbranem izvajalcu osebne asistence v višini polovice navedenega prejemka, če je uporabnik upravičen do prejemanja dodatka za pomoč in postrežbo oziroma do drugih denarnih prejemkov zaradi potrebe po tuji negi in pomoči.
Vsak zakon jasno postavlja merila in pogoje, na koncu pa je uporabnik tisti, ki odloči, kaj je zanj najustreznejše.
5. Kako sta oba zakona in z njim povezane pravice, skladne z vidika enakopravnosti, enakih možnosti in nediskriminatornosti?
2. člen Zakona o dolgotrajni oskrbi določa, da se iz obveznega zavarovanja za DO in iz drugih finančnih virov zavarovanim osebam po načelih univerzalnosti, solidarnosti, enakosti in prepovedi diskriminacije zagotavljajo pravice do DO. DO se zagotavlja na način, da je vsem upravičencem enako dostopna, uporabna in kakovostna ter da se z njo zagotavljajo storitve DO vsem upravičencem glede na njihove potrebe. Dolgotrajna oskrba mora zagotavljati visoko raven kakovosti, varnosti, enako obravnavo in enak dostop do dolgotrajne oskrbe. Le tako bomo lahko poskrbeli za dostojanstvo, enakopravnost, avtonomijo in solidarnostni pogled družbe na upravičence in njihove družinske člane, ki so pogosto tudi najbolj socialno izključeni. Pogoji za pridobitev pravic do DO so jasni in določeni z zakonom, in sicer v 11. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi. Med pogoji je določeno tudi, da zavarovana oseba lahko začne koristiti pravico do DO, če je ugotovljeno, da ne prejema storitvam DO primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov, med katere sodi tudi pravica do osebne asistence na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco.
6. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni asistenci (ZOA-B) v 14. členu določa, da se pri uporabnikih osebne asistence, ki imajo v skladu z veljavno odločbo, po uradni dolžnosti uvede postopek ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence v skladu z 22.a členom zakona najpozneje v treh letih od uveljavitve tega zakona. Vsega tega pristojni minister Mesec noče izvajati ali celo namerno to onemogoča in s tem vzdržuje sistemsko neenakost ter diskriminacijo na račun najtežje hendikepiranih, ki bodo končali v domovih za ostarele tudi ali če, glede na njihovo starost tam ne sodijo. Kako lahko to razumemo, toleriramo in dopuščamo z vidika osnovnih človekovih pravic?
V skladu s 22.a členom ZOA-B se ocene po uradni dolžnosti izvedejo v primerih, ko za to obstajajo zakonsko določeni razlogi, kot so ugotovitve o možnih nepravilnostih pri izvajanju osebne asistence, zaznane spremenjene potrebe uporabnika ali druge okoliščine, ki utemeljujejo ponovno oceno. Ponovne ocene so se opravljale in se še vedno opravljajo na podlagi prijav in zaznanih nepravilnosti na terenu ter na podlagi poročanj izvajalcev osebne asistence in koordinatorjev invalidskega varstva.
Zakon o dolgotrajni oskrbi uvaja več prehodnih obdobij, ki omogočajo postopno uveljavitev posameznih pravic in bo v celoti zaživel po izteku vseh prehodnih obdobij, kar bo omogočilo stabilno in učinkovito implementacijo sistemskih rešitev.
V okviru širših zakonodajnih sprememb in nadgradnje obeh sistemov bo zagotovljeno, da bo ta dolgoročno vzdržen, transparenten in pravičen. To vključuje tudi ustrezno preverjanje že uveljavljenih pravic, pri čemer bo ključno, da noben posameznik ne ostane brez ustrezne podpore, ki jo potrebuje za kakovostno in neodvisno življenje.
7. "V času, ko desni populizem napada pravice žensk, manjšin in vseh, ki si upajo biti drugačni, je ključno, da ostanemo glasni, prisotni in vidni. Tudi tam, kjer bi nas najraje utišali. Odprta družba se ne brani z molkom, temveč s solidarnostjo in pogumom," je sporočil minister Maljevac, ko se jutri odpravlja v Budimpešto na parado ponosa. Zakaj minister ne zbere poguma in se aktivno vključi v reševanje posameznih mladih življenj, ki zaradi svojega hendikepa pristanejo v domovih za starejše?
Seveda razumemo stisko tudi mladih s hendikepom in se strinjamo, da je prostora za izboljšave še veliko. Tudi zato smo v novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi omogočili osebam, ki nastopijo polnoletnost in so bile pred tem uvrščene do nege po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, da oskrbo prejemajo neprekinjeno, in sicer tako, da se postopek pohitri z možnostjo prevedbe v sistem dolgotrajne oskrbe brez ocene upravičenosti, če svetovalec za dolgotrajno oskrbo presodi, da se uporabnik uvršča v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe.
Odgovor 17. 6. 2025 MSD na naš poziv; Ministrstvo za solidarno prihodnost ne organizira prostovoljstva oziroma družabništva za starejše. Predlagamo, da se obrnete na Zvezo društev upokojencev Slovenije ali dobrodelne in humanitarne organizacije, ki to počnejo. Naš odgovor tistega dne: Kdo od vaših PR zaposlenih si je upal to odgovoriti? Očitno ni prebral članka, ne drugega obvestila in ni razumel, da ne govorimo o starejši osebi ... Pod nivojem in skrajno nesramno ter žaljivo. Z veseljem bom obveščala medije o dejanskem odnosu, ki ga izkazujete ob vsakem nastanku najmanjšega problema, ki mu niste mentalno dorasli reševati ga.
V koliko bo potrebno, bomo zastavljena vprašanja spremenili v lahko branje, da bodo odgovorni na ministrstvu lažje razumeli.
Hvala in lep pozdrav,
Elena Pečarič
Za-misli.si
pred 1 dan