Mandarini, sonet

Nekoč kitajski, zdaj še v domovini –

»kot da« elitna upravljavska kasta.

Na narodnem telesu – grda krasta:

bogati, vplivni dvorni mandarini.

So spretno, zvito plezali po klinih –

brž ven iz ljudstva, ki jih je rodilo!

Na vrhu tam pričaka jih plačilo,

a ne navadno. Valjanje v cekinih!

Misleč, da glavni z umsko so opremo,

povzdignili so sebe v »folka kremo«,

rojakom lačnim tam budé skomine.

Glej, folk, okrog, kje najdeš barabine,

ki si zaslužijo hudobne verze!

Nagneteni so v vrhu – Univerze!