Za vsakim uspešnim športnikom stoji pošasten trener. No, morda ne za čisto vsakim, vsekakor pa za mnogimi … Za mnogimi stojijo tudi pošastni starši, ki hočejo imeti uspešnega otroka ali vohajo denar. Včasih sta obe pošasti združeni v eno … Šport ni več “zdrav duh v zdravem telesu”, ampak “tekmovalni duh v izkoriščanem telesu”. Šport je tekmovanje. Kdor se le razgibava in se ob tem dobro ima, je zguba. Kdor tekmuje sam s sabo, je šleva. Pravi športnik se ukvarja s športom, da bi tekmoval, in tekmuje, da bi zmagal. Življenjepise vseh zvezdnikov krasi stavek: »Že od malega je bil tekmovalen in je slabo prenašal poraze.« “Športnik” ni poklic, ampak duševna motnja – ki z leti tudi na telesu pusti nepopravljive posledice … Javna občila nam pod nos rada molijo ljudi, ki so po športni naredili še eno uspešno kariero kot trenerji, športni funkcionarji ali podjetniki. Baje naj bi delodajalci radi zaposlovali bivše športnike, ker naj bi bili delavni, osredotočeni in naj bi težili k uspehu (kar se
Ruska vojska v Murski Soboti
Neizvoljeni kani in kanice EU se pripravljajo na vojno. Glede na samovoljo, odločnost, ihto, odsotnost izračunov, nepripravljenost pojasnjevati, onemogočanje razprave ter brezbrižnost do javnega mnenja in dejanskih potreb družbe, je zadeva resna. Proizvodnja in nabava orožja se bosta povečali. Izdelano orožje se bo kopičilo. Vojakov bo več; slejkoprej bodo obnovili splošno vojaško obveznost tudi tam, kjer so jo že pred davnimi leti ukinili. In vsi ti vojaki bodo morali nekega dne nekje pričeti to orožje uporabljati, z njim ubijati in od njega umirati, sicer ves ta cirkus nima smisla. Liki, ki odločajo o tem, bodo čez 10, 15 let večinoma še živi in mnogi bodo še vedno odločali. Če bomo do takrat samo kopičili orožje in vojake, ne da bi jih uporabili, bodo izpadli neresni. No, neresni izpadejo že zdaj. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske, Robert Glavaš, je v intervjuju za Večer nanizal kopico neumnosti. Vsaka zase morda lepo zveni, skupaj pa so povsem nesmiselne. Zavezništvo Nato pripr
Nova normalnost sveta in osvobajanje od »osvobajanja«
Ko se nezreli najstniki prepirajo med seboj in si nagajajo, mora včasih poseči mednje očka. Takrat uporabi tudi kako trdo besedo, kar pomeni, da malo zarobanti. Mulci se potegnejo nazaj in videti je, da je bil očka kot »avtoriteta« zelo uspešen. A to še uvod k predgovoru ni. Očka v resnici nima pojma, kaj se dogaja in kaj ga še čaka.
Parada ponosa, ki se je pred nekaj dnevi zgodila na Madžarskem, ponazarja očkovo nemoč. Njegovo robantenje in prepovedovanje zbiranja je namreč izraz nemoči, ne moči. Podobno lahko rečemo za proteste navadnih ljudi v Srbiji. To so gibanja ljudi, ki dejansko znajo in hočejo misliti, imajo pogum za javno rabo uma.
Ne mislim na »kritično razmišljanje«, h kateremu pozivajo mediji. Mislim na razsvetljenstvo, resnično razmišljanje o svetu in svojem položaju v njem. Mislim na zdravi razum, ki že dolgo pripoveduje zgodbo o neracionalnostih sodobnega življenja in o diktatorjih, ki jemljejo zadeve v svoje roke, a vse skupaj le poslabšujejo. Ne znajo misliti tega, kar